Tone Napisal:@berghaus ti imaš prezračevanje z vgrajeno klimo? Zakaj ne prezračuješ cel dan , saj ti rekuperator precej ohladi zunanji zrak.
Ker načeloma do včeraj niti ni bilo potrebe. nekaj se je laufalo, a bolj za probo in pa enkrat zaradi besa (beri malce višje).
No, včeraj pa ni šlo drugače, kot zagnati sistem na ful, ker je bilo zunaj zvečer enostavno preveč vlage in je še ob 23h zunaj švicalo čelo. Pri nas je bilo ob tej uri še vedno 25 stopinj, vlaga pa ubitačna. Dovolj zgovoren je podatek, da je sistem v 12 urah načrpal toliko vode, da bi se skoraj prelila preko 20 litrškega vedra.
Čojko, se povsem strinjam s tabo, vendar........takrat se je živelo tistim časom primerno, danes današnjim. Če pogledam tvoj primer stare hiše, ki je mimogrede identična hiši, v kateri sem preživel del svojega otroštva in lahko iz prve roke opišem filing življenja v njej.
Poletje.
Zunaj je 35 stopinj in ko stopiš vanjo, ti dvigne dlake. Ne zaradi razmetanosti, pač pa od hladu. V hiši ni nobenih tlakov, da ne bo kdo mislil. Hodiš dobesedno po zemlji, ker kot je Čojko napisal, je hiša "zidana" direktno v tla ali skalo. Pojavi pa se kontra problem. Ko si v takšni hladni hiši, telo preide v ogrevanje, hitro se stemperiraš, postane ti....kako se reče....normalno, čisto prijetna temperatura. Dokler ne stopiš nazaj ven. Kap. Infarkt.
Zdej, marsikdo bi rekel, ja pol pač ne hodiš ven. Ker takih hiš sredi ljubljane ni bilo, lahko sklepate, da gre večinoma za kmečke hiše. In na kmetih se poležavanje v hiši imenuje lenoba. In čeprav je bilo zunaj pasje vroče, je bilo treba iti pokosit, kasneje obrnit travo, letet v hosto zvlečt par hlodov, zvlečt mrvo z nakladalko, nametat v puhalnik.......ladida je tega. V hišo si prišel moker kot cucek. Poletne pljučnice so bile bolj stalnica, kot redkost. Tu te je zgolj reševala odpornost, ki pa je bila pogojena z revščino, manka hrane in podobno.
Priznam pa, nočno spanje je bilo fantastično.
Zima.
Tudi naša bajta je imela centralno postavljeno krušno peč, dimenzij manjšega kamiona, postavljena tako, da se je v vsak prostor zajel en krak, dovolj velik za ležanje vsaj dveh oseb. In kot Čojko omenja, taka peč greje. Ampak kako greje. Spati skoraj ne moreš, potiš se za ubit.
Pri nas se je enkrat mesečno peklo kruh. Trgovinskega sploh nismo poznali. In vedno se je peklo 24 hlebcov, vsak velik kot kolo večjega avtomobila. Takrat nismo spali normalno vsaj tri dni. Bajto je z vsemi tistimi skalami tako pregrelo, da smo dostikrat hodili ven se s snegom mazati okoli vratu. Čista resnica, ne pretiravam in ne lažem. Verjetno bo kdo mislil, da se je kurilo non stop. Zmota, krušno peč se je kurilo zelo redko. Se je pa vsak dan kuril štedilnik v črni kuhinji, ki je bila pozimi tudi edini ogrevan prostor. V spalnicah si lahko na drobnih oknih gledal vse tiste zmrznjene ledene rože, v tisoč in eni obliki. Pa nas je zeblo?
Ne, niti najmanj. Ker si spal oblečen in pokrit s čudesom, ki ga danes verjetno ne zna skupaj sestaviti niti NASA niti Ameriška akademija za fiziko. Kovter. Iz česa je bilo tisto puhasto, debelo, mehko kot pero, fino dišeče pokrivalo, mi verjetno ne bo jasno nikoli. Predno si zlezel v posteljo, ki ni imel Dormea, ti je našklepetalo zobe, ko pa si se zavil v to lepoto, pa si se znašel v drugem svetu. Ko je bilo treba zjutraj zlezti ven, bi se najraje ustrelil......
Bajta je smrdela po plesni vedno. Poleti in pozimi. Ta vonj imam še dandanes v nosu, a ne kot neprijetnega, bolj kot........no, normalnega. Tu ni nihče zganjal panike. Spomnim se, da je bila špajza po stenah vsa zelena, a je češnjev sok, vzet iz nje, zabolel v grlo in v glavo. Pozimi (normalno) in poleti. Ja, prav ste prebrali. Nobenih hladilnikov, skrinj in podobnega.
Takšna je bila naša stara hiša v Moravčah, ki je zdaj že desetletja spomeniško zaščitena. Mimogrede, preživela je tudi napad traktorja, ko je lastnikov sin igral igro "zakaj pa je tale ročica". Več ali manj brez kakršnekoli škode. Kar o traktorju ne bi mogel reči......
Bi si danes želel živeti v taki hiši? Ja, če pomislim z vidika obujanja spominov. In ne, če pomislim z vidika komforta. Kar mi pove zgolj dve stvari: da si danes lahko privoščimo in da smo postali s tega vidika razvajeni. Govorim zase, seveda.
So bile pa domače, ja. A se mi dozdeva, da bolj zaradi domačinov, kot hiše same. Daj v tako staro hišo v vsak drugi prostor TV in računalnik, pa se zna zgoditi, da bo domačnost šla pa-pa. V svojem pogledu sem si jo bolj zapomnil kot robustno in hladno. Ne v negativnem smislu.......
Mojih pet centov........