rokjakob Napisal:Pozdravljeni
... že dve leti govorim da bom šel na Bled na diagnostični pregled 1-1.5k, pa še nisem šel, servis za avto je potrebem, servis za nas-za sebe pa ne! (se opravičujem, se odaljil od teme)
Tole mi je še najbolj padlo v oči. Imel sem znanca, direktorja, ki je z meseca v mesec, zaradi prezaposlenosti, odlagal kardiološki pregled. Ni ga dočakal. "Pregled" so opravile višje sile.
Mislim, da je zdravje več kot - "imeti čas". Denar ne igra nobene vloge. Če pa hočem biti pošten, moram povedati, da tudi sam z nečem odlašam - zaradi lenobe.
Zdravih, sterilnih izdelkov pravzaprav ni. V vsakem se nekaj skriva, za kar marsikdaj izvemo šele čez leta. Prejšnja moja hiša je zidana z zidaki iz elektrofilterskega pepela, "velenjskih ugaskov". Kmalu je pricurljalo, da so ti zidaki radioaktivni, da sevajo radon. Dal sem zadevo meriti pa rezultati niso prinesli nič zastrašujočega. "V mejah normale". Meritev je bila samo ena, verjetno bi jih moralo biti več, v različnih letnih časih in v različnem vremenu. Tudi v tovarniško obdelanem in zaščitenem lesu bi se marsikaj našlo. Pa v marsikateri barvi, cementu, apnu, opeki, knaufu, metalu, pohištvu, preprogi itd itd. Kakor sem že omenil, sterilnih, popolnoma zdravih izdelkov v sodobnem, tehnološkem svetu ni.
Opažam pa v leseni hiši nekaj. Sedaj, v tem mrzlem vremenu, skoraj ne odpiram oken. Zrak v prostorih ni zatohel, ni "težek". Če temeljito prezračim kakšen prostor, se seveda pozna svež zrak, toda živeti bi se dalo tudi v "prejšnjem" zraku. Pri prejšnji hiši ni bilo tako. Zračenje je bilo kar nujno.
Če strnem te besede: življenje v brunarici je prijetnejše, tudi pogled v prostor je vzpodbuden. Spomnil sem se namreč žene forumaša, ki je tule zapisala, da lahko tudi grče šteje, če ji je dolgčas. Res je tako. Kdor ima domišljijo, lahko iz grč sestavi tudi kakšen lik, žival, predmet; tako kakor so stari zvezdoslovci sestavljali ozvezdja iz domišljijskih zaznav razporeditve zvezd..
Pa še nekaj je, kar daje prebivanju poseben čar. Hiša je pritlična. Samo ena stopnica loči hišo od zunanjega terena. (Spomnil sem se neke ženske s tega foruma, ki je nekje zapisala, da si želi eno, dve stopnici, kjer bi poleti sedela in opazovala polno luno. Točno tako imam jaz in točno tako tudi delam - stopnica na verando je obrnjena na jug in tam se večinoma Luna zadržuje.) Danes je sreča, da se večinoma gradi hiše, ki imajo bivalne prostore v nivoju z zunanjim terenom. V moji prejšnji hiši sem imel bivalne prostore za nadstropje dvignjene. Šele zdaj vidim, da to ni dobro, da ti pravi občutek povezanosti z zunanjostjo, daje ravno življenje v isti ravnini.
Mnogo kasneje sem se še tole spomnil in zdajle dodajam: kar se tiče tega topica o lesenih hišah, smo ostali v glavnem tisti, ki so nam take hiše všeč in jih bodo gradili, ali jih že imamo. Drugi so provokatorji. O razlogih bom raje molčal.
Beton je za pridne, les za pametne.