[FAE]

Lani je prilezel do ~14°C, letos so cevi potoka še globje zasute. Če ohladim zrak na 15°C, bo v celi bajti za živet. Kaj boš s klimo v kuhinji, spiš pa 6 m hodnika in dvoje vrat stran. Že par let klimatiziram celo bajto s 170W kompresorjem, letos jo bom glavnino časa brez dovedene energije (razen prezračevanje), ko bo najbolj soparno pa 10W pumpica. Proti koncu sezone bo verjetno kdaj laufala klima.

Tak sistem je bolj kot ne mlatenje prazne slame, razen ce zivis ob kaksni soci kjer so temp, pretok in kolicina vode primerna, predvsem pa ne bo trajen, strosek bo tako presegel klimatsko napravo katera bi svojo nalogo opravljala z lahkoto saj je namenjena tocno temu, vidim pa da se vedno vecino uporabnikov ne razume principa uporabe klimatskih naprav katere moraji biti prizgane 24/7 potem sele pridejo da pravega izraza in se pokaze pravi nivo udobja...

[Tone]

Abejžno, 3 klime, ki laufajo 24/7 so prava in cenejša rešitev kot teh 70m cevi in 25€ za izmenjevalce. Živim blizu Kranja, potoček ima min pretok pod 50l/min.
Koliko pa pokasiraš za vsako inštalirano klimo?

[sassapo]

Če potrebuješ v hiši 3 klime katere morajo poleti delovati non stop, da zagotoviš prijetno bivalno ugodje, mora biti pa s samo hišo nekaj hudo narobe.
Sam imam klimo moči 2kw, nameščeno v mansardi. Na začetku poletja klimo vklopim, v Jeseni izklopim. Ves čas deluje samo na razvlaževanju. Nihče, ki pride k meni na obisk sploh ne ve da klima deluje. Čez celo poletje me hlajenje stane morda 50€.
Bistveno napako, ki jo dela večina, je nakup premočne naprave. Močnejša kot je klima bolj je moteča, če pa preveliko moč skombiniramo še z nekim cenenim Kitajskim izdelkom smo pa tako dvakrat pljunili v lastno skledo.
Ko izbirate klimo vedno izberite, kolikor vam denarnica dopušča kvalitetno napravo s čim nižjo še uporabno močjo za določeno stanovanje, hišo, pisarno... Hlajenje naj poleti deluje neprekinjeno, enako kot pozimi velja za ogrevanje. Z izklapljanjem hlajenja samo poslabšujemo ugodje bivanja. Na žalost, pa mora večina to početi zaradi napačno izbranih in nameščenih klimatskih naprav.
Zavedajte se da je razlika v samem občutenju motečega pihanja, med enako močno ceneno klimo in klimo višjega modela renomiranega proizvajalca, milo rečeno ogromna.

[Tone]

Naša dnevna nima vrat na hodnik.

Tvoja varianta pomeni nonstop odprta vsa vrata. Problem je prezračevalni sistem, ki v dnevno in spalnici dovaja zunanji vlažen zrak, klima pa suši zrak, ki gre na prosto. Deloma se res meša s hladom iz hodnika, ampak ni ga čez suh zrak iz prezračevanja.

Morda bom svežemu zraku iz rekuperatorja dodajal zrak iz hodnika in s tem povečal pretok ohlajenega zraka po bajti. Ventilator od stropnih klimatov, ki jih mimogrede prodajam, bo kot nalašč za potiskanje zraka v razvod po hiši.

Itak pa ne meni praviti o močeh, bajto klimatiziram s 170W kompresorjem, iz veselja bi pa rad moč znižal na 10W ali celo 0.

[sassapo]

Oprosti, ampak sam si napisal, da imaš 3 klime v hiši!
Vsekakor, imaš mojo vzpodbudo, da narediš kot si si zamislil, saj bo zadeva, če bo pravilno narejena, preverjeno odlično delovala.
Na žalost je danes vse manj tistih, ki znajo razmišljati s svojo glavo in narediti s svojimi rokami. Napravi in poročaj.
Ps. nekaj več W boš potreboval, kajti brez dovolj zmogljive črpalke bo dT previsok, kar bo pri že relativno visoki temp. vira drastično znižalo učinkovitost hlajenja.

[yan1234]

Naša dnevna nima vrat na hodnik.

Tvoja varianta pomeni nonstop odprta vsa vrata. Problem je prezračevalni sistem, ki v dnevno in spalnici dovaja zunanji vlažen zrak, klima pa suši zrak, ki gre na prosto. Deloma se res meša s hladom iz hodnika, ampak ni ga čez suh zrak iz prezračevanja.

Morda bom svežemu zraku iz rekuperatorja dodajal zrak iz hodnika in s tem povečal pretok ohlajenega zraka po bajti. Ventilator od stropnih klimatov, ki jih mimogrede prodajam, bo kot nalašč za potiskanje zraka v razvod po hiši.

Itak pa ne meni praviti o močeh, bajto klimatiziram s 170W kompresorjem, iz veselja bi pa rad moč znižal na 10W ali celo 0.

Koliko W imajo ventilatorji, dimenzije. Imaš mogoče fotko?

[Tone]

Posrčaj, pod prodam ventilatorje.

Danes sem naredil ključen experiment oziroma dokaz vodotesnosti sistema. Nisem omenil, da mi nenehno izhajajo mehurčki.
In kaj sem ugotovil, med obratovanjem s črpalko in brez natege, se v vodo izloči ~1,5dl zraka na uro. Sem pomeril, na najvišji točki imam 0,75at podtlaka (7,5m višinske razlike). Dokaz, da sistem ne pušča je, da se je brez pretoka v dveh urah v cevi izločilo par mehurčkov zraka.
K sreči se mehurčki po 13mm cevi lepo izločajo, nabirajo se pa v krajšem kosu 20mm (3/4") cevi, s katerim imam štukano 13mm cev v nategi. Torej skozi 13mm cev gredo mehurčki tudi povsem vertikalno navzdol, skozi 20mm pa ne, takoj ko pride do manjsega nagiba, vsekakor manj kot 15°. Vprašanje kaj bi bilo, če bi povsod uporabljal 3/4" cevi, verjetno bi se samodejni pretok vode (zaradi nabranega zraka) v eni uri ustavil.

Zaradi parih metrov 20mm cevi se mi samodejni pretok počasi zmanjšuje, vendar se tudi po slabem dnevu ni ustavil, bil pa je zelo majhen. Ko vklopim črpalko, se odzrači tudi 20mm del cevi.
Vprašanje je, ali bi se sistem samoodzračeval, če bi bile vse cevi 3/4", morda s črpalko, brez pa dvomim.
Vprašanje kaj bo, ko bo v potoku večji del deževnica iz petih hiš.

Tudi zaradi vsega tega razmišljam, da bi vzporedno vezal 4 kilerčke in tako dobil formacijo 4 x 2 zaporedno vezana. S tem bi se hidravlični upor prepolovil napram sedanjemu enemu kilerčku. Dobil bi torej večji pretok vode in seveda bistveno manjši upor zraka.

[sassapo]

Za učinkovito hlajenje in razvlaževanje na tvoj način, moraš zagotoviti kolikor se da najmanjši hidravlični upor. Le na tak način boš lahko zagotovil nizek dT, kateri je pri relativno visokih temperaturah vira ključen za učinkovitost sistema.
V znani Celjski Pizzeriji smo že pred precej leti izvedli hlajenje s talno vodo katera doseže tudi 16°C, zaradi zelo velikih premerov cevi DN63 in črpalke katera prečrpa 11m3/h je razlika med dvižnim in povratnim vodom manj kot 2°C. Jasno so tudi konvektorji zelo veliki. Na tak način smo dosegli enako učinkovitost hlajenja kot s klimatskimi napravami, s to razliko, da bi bila električna priključna moč klimatskih naprav preko 14kw, v tem primeru pa 1,6kw papca pumpa in 70W ventilator v vsakem konvektorju

[Tone]

Tone... vse drugo kot rebraste inox cevi v kolutu, bo za tvoj namen neprimerljivo slabša izbira.

Kje se to dobi, na guglu nič ne najdem. Nikjer ni nobenih podatkov, sploh bi pa potreboval prenos toplote pri gibanju vode na obeh straneh. Itak pa zadeva verjetno odpade, potreboval bi 1 do 2 kW pri temperaturni razliki cca 1°C.

predno grem lotati sem se lotil računalniške simulacije protitočnega izmenjevalca, rezultati so presenetljivo dobri.
Kilerček ima 12 parov cevi, vsak par tvori en segment. V tabeli so temeprature na vhodu v posamezni segment, ter prenesene moči in grami izločenega kondenza.
Vstopna temperatura zraka je 35°C s kondenzacijsko temperaturo 21°C, temperatura potočka 11°C. V potok se vrača voda s T 21,7°C, zrak se pa ohladi na 11,23°C. Pretok zraka je 120m^3/h, vode iz potoka pa 2l/min, torej brez pumpice. Iz potočka se jemlje 1500W, sistem dnevno pridela 22l kondenza.

Kalkulacija je precej teoretična, glavna predpostavka je, da se v vsakem segmentu zrak ohladi za ~ 40% razlike med T zraka in T vode. To je edini precej za lase potegnjen podatek, vse drugo izhaja iz fizikalnih podatkov za zrak, vodo, kondenzacijsko energijo .. 

Če protitočni izmenjevalec preobremenimo, zgubi precejšen del prednosti, za primerjavo še vse isto, samo pretok zraka je (namesto 120) 200m^3/h. Namesto 0,23°C razlike temperatur med potočkom in izhodnim zrakom, dobimo 2,32°C.

[sassapo]

Mislim, da boš najceneje dobil inox rebraste cevi v trgovinah IKA. Tržijo jih pa tako vse malce boljše založene trgovine z instalacijskim materialom.

[Fantocci]

Glede filtracije morda lahko gledaš tudi kaj od bazenske tehnike, npr.
https://www.mimovrste.com/filtrirne-napr...s--1352672
(tu je verjetno še črpalka v ceni)

[sassapo]

Uf, peščeni filter pa nikakor ni primeren. Poleg dejstva, da iz takšnega filtra vedno pobegne nekaj peska v obtok, je takšen filter prefin in po nepotrebnem predstavlja večji hidravlični upor.
Lahko rečem, da imam precej bogate izkušnje s pasivnim hlajenjem preko talne vode, pa druga kot čisto navaden veliko površinski ciklonski filter ne priporočam. Filtracija finejša od 150mcr je nepotrebna in predstavlja samo večji hidravlični upor.

[Tone]

Kako izgleda ciklonski filter, prvič slišim. Verjetno misliš na delce, ki so težji od vode. V potoku je glavnina nečistoč iz streh, cvetni prah ipd.

[sassapo]

Kako izgleda ciklonski filter, prvič slišim. Verjetno misliš na delce, ki so težji od vode. V potoku je glavnina nečistoč iz streh, cvetni prah ipd.

Takole! Gre v biti za čisto navaden filter s filtrirno mrežico, je pa vhodu vode namontiran statični "ventilator" kateri poskrbi, da se voda in s tem umazanija razporedi po celotni površini filtra.

[Fantocci]

Kako izgleda ciklonski filter, prvič slišim. Verjetno misliš na delce, ki so težji od vode. V potoku je glavnina nečistoč iz streh, cvetni prah ipd.

Ciklonski princip filtracije se uporablja tudi pri sesalcih, jaz ga imam v delavnici za odsesovanje prahu iz lesnoobdelovalnih strojev, podobno kot tale: https://youtu.be/6f3Dj3bGo_o?t=836

Morda bi lahko tudi vodo spuščal skozi ta nastavek?
https://www.ebay.co.uk/sch/i.html?_from=...r&_sacat=0
(na delce lažje od vode sicer ne bi imelo vpliva)