PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Sistem ogrevanja sončna elektrarna + TČ - ekonomika

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#46
Napiši malo več o predvidenemu sistemu, velikost baterij, primer razsmernika, regulatorja polnjenja, mogoče cene,... pa bomo poskusili narediti še ekonomiko otočnega sistema.
Ampak upoštevaj, da je govora o sistemu s TČ, torej mora TČ imeti v vsakem trenutku na razpolago polno moč, funkcionirati mora brez nekega hudega angažmaja lastnika,...
#47
Morda malo off-topic, ampak za lastno porabo je zanimiva tale zadeva:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.4-noks.com/intellygreenpv/index.php?step=product&prodotto=ok&cate=8&cate2=56&prod=INTGP&id_prodotto=119&lingua_sito=uk">http://www.4-noks.com/intellygreenpv/in ... ua_sito=uk</a><!-- m -->

Vso razliko med proizvodnjo in trenutno porabo preusmeri na navaden električni grelec (recimo bojler), tako da viški ne grejo v omrežje in so (semi-)koristno uporabljeni. Cena je, se mi zdi, 300 ali 400 €. Si pa ne predstavljam, kako ta reč dela.
#48
Ekonomika "na ključ" pokaže, da je pri tej namišljeni hiši na 15 let vse skupaj en in isti k.

- 5kWp +TČ: 17000EUR v 15 letih, začetni vložek 19000EUR.
- 10kWp +TČ: 15000EUR............., ....................26000EUR.
- Samo TČ: 13000EUR................., ....................6000EUR.
- Elo blok: 17500EUR.................., ....................1000EUR.

(elo blok izračun: 4100kWh x 2,67 (COP) x 0,1 ("čez prste" mešanica VT in NT) x 15(let) = 16500EUR)

Ali v štartu plačaš več, pa na dooolgi rok prihraniš, ali pa imaš večje tekoče stroške.

Kot je že bilo rečeno, solarna elektrarna izplača samo sebe v 15 letih, nato začne ustvarjati dobiček. Če si pa "samosestavljalec" ala jozel, je ta doba občutno krajša (seveda tudi na račun lastnega aganžmaja/hobija), nimaš pa možnosti prodaje viškov (pa kva pol).

Prelistal sem nekatere prispevke od "jozel". Slabih 1500EUR za panele 600Wp, akumulatorje in ostalo šaro, pa mu hladilnik in razsvetljava deluje večinoma na sonce. Ne bo služil s prodajo, si je pa zmanjšal znesek na položnici. Če bi sam gradil sistem, bi dokupil več panelov, da ogrevajo še sanitarno vodo. V stilu: Ko je megla, kupujem elektriko. Ko pa je "sonce", pa panelov ne izkoriščam 100%, ker so akumulatorji polni in bojler segret. Včasih pa se proizvodnja in poraba pokrivata.
#49
V Limbušu ima nekdo 'sončno' hišo, ki viške toplote iz sončnih kolektorjev shrani v velik dobro izoliran zalogovnik v kleti (75m^3, nekaj takega). To toploto potem pozimi koristi za ogrevanje in sanitarno vodo.

Mogoče je računica s fotovoltaiko in toplotno črpalko z velikim zalogovnikom boljša. V tem primeru je potrebno manj modulov in manjša toplotna črpalka, ki poleti deluje z visokim izkoristkom.
#50
Jozel ima za SV kolektorje in zalogovnik ob peči na drva, tako da v naslednje pol leta ima toplo vodo najbrž segreto s soncem. Tudi če en teden ne bo sonca, mu je 2k zalogovnik toplote najbrž dovolj za SV.
#51
Jaz sem zaenkrat zadovoljen. V marcu sem imel z otocnim sistemom rekorden dnevni izkupiček 9kwh v lastno omrežje. S sončno energijo sem servisiral hladilnik, skrinjo, in ostale aparate ki delujejo pod 500w. V sončnem dnevu deluje samo se stedilnik in pralni stroji na omrezno energijo. Mesec marec je bil odličen mesec glede sonca. Imam pa načrt sem v sončnem dnevu samo zadosten s soncem. Do gradnja nekaj panelov, se dva akm, rasmernik in to je to. Mi pa ostaja uganka koliko bodo zadržali akumulatorji. V soncu je neskončno energije samo ujeti jo je potrebno.
#52
Seveda vsa čast @jozel, z veseljem spremljam tvoje prispevke in občudujem kako namesto teoretiziranja (kar priznam raje počnem sam) zavihaš rokave in zadevo sprobaš v praksi.

Ampak če drži podatek (prosim potrdi), da si za celoten 600Wp sistem dal 1500€ (torej 2500€/kWp) in če ti vsaka kWh prišpara 0,12€ (to je edini finančni učinek otočne elektrarne), mora sistem narediti 12500kWh, da se vložek sploh povrne (to je 20800kWh/kWp). Če sistem letno pridela recimo 800kWh/kWp, to pomeni 26let. Ko se bo elektrika dražila, bo vračilna doba seveda krajša, ampak koliko...

Potrebno je priti do nekega velikostnega razreda, ko od PV sistema sploh lahko pričakuješ povračilo in nekoč nekaj malega zaslužka/prihranka. Pri omrežni 5kWp smo videli, si lahko v dobrih 15 letih na nuli, kakšna je ta meja pri otočni bi pa tudi lahko izračunali. Seveda bi spet morali postaviti izhodiščne predpostavke. Predvsem gibanje cene elektrike v prihodnje (ker tako se bodo gibali prihranki). Različne scenarije recimo za 2%, 4%, 6%,... podražitev letno. Potem življenjsko dobo baterije in ceno čez toliko let za novo. Pa kWh/kWp, ki jih od takega sistema pričakujemo (upoštevaje izkoristek sistema, količino izgubljenih viškov,...).

Se lotimo?
#53
domen_ Napisal:V Limbušu ima nekdo 'sončno' hišo, ki viške toplote iz sončnih kolektorjev shrani v velik dobro izoliran zalogovnik v kleti (75m^3, nekaj takega). To toploto potem pozimi koristi za ogrevanje in sanitarno vodo.

Mogoče je računica s fotovoltaiko in toplotno črpalko z velikim zalogovnikom boljša. V tem primeru je potrebno manj modulov in manjša toplotna črpalka, ki poleti deluje z visokim izkoristkom.
Pri kolektorjih je to smiselno, ker viškov poleti ne moraš pretvoriti v €. Karkoli ujameš, tudi če so izgube zalogovnika 99% (karikiram), je torej več kot nič.

Pri SE pa viške poleti zlahka vnovčiš (jih prodaš).
- Če prodaš in pozimi kupiš nazaj, si ob naših predpostavkah v minusu 0,01€/kWh.
- Če shraniš in sam porabiš (brez izgub), si v plusu 0,055€/kWh (dobiš obratovalno podporo).
- Torej 0,01 + 0,055 = 0,065 €/kWh prednosti z zalogovnikom proti brez zalogovnika
- Za izgube zalogovnika si v minusu 0,55€/kWh (tržna cena, ki bi jo dobil, če bi poleti prodal)
- In za izgube zalogovnika si v minusu še 0,12€/kWh, ker moraš to pozimi nadomestiti iz omrežja.
- Torej 0,055 + 0,12 = 0,175 €/kWh za izgubljeno energijo prednosti sistema brez zalogovnika v primerjavi z zalogovnikom

Če sem ga kje pobiksal, me boste opozorili.
Kje pa je prelom, ko se to splača in kako zgleda ekonomika investicije v zalogovnik, bi pa res moral poračunati.
#54
Kot sam razumem, je @domen_ imel v mislih sistem, kjer viške elektrike poleti shranjuješ preko toplotne črpalke v sezonski hranilnik, ki ga pozimi koristiš. Na ta način lahko izkoristiš električne viške poleti, čeprav elektrike ne prodajaš v omrežje. Imaš lahko ločen sistem, nepovezan z električnim omrežjem.

Verjetno pa bi bil sistem predrag, saj je že za sezonski hranilnik cena več 10k Eur.
#55
Aha otočni sistem. Bo domen povedal, kaj je imel v mislih.
Tu bi še dodal, da če že, je najbrž bolje greti zalogovnik z navadnim grelcem in šele pozimi vpreči toplotno. Fizikalno gledano. Je manj izgub v zalogovniku, če je poleti v njem za COP manj energije in namesto poleti pokuriš tisto elektriko za TČ pozimi v času porabe.

Mislim, da ima nekaj podobnega celo Pipistrel-ova tovarna v Ajdovščini. Toplotne baterije pod hišo in TČ, ki to pokoristijo pozimi. Mogoče bi @telmos kaj vedel o tem.
#56
@vmalhar,

glede omrežnega sistema in prodajanja viškov poleti, mogoče en manjši pomislek. Ne vem točno kje, je bilo govora, da bi se znalo v prihodnosti omejiti možnost prodajanja viškov v omrežje? Mogoče kje v tujini to že dejansko prakticirajo?

Kar se tiče ekonomike malih SE v prihodnosti, zna biti skoraj vseeno, če vprašaš ciganko in kroglo. Če bi imel srečo z vremenom, inštalacijami, baterijo, TČ, vladnim programom, da se žena ne loči in ti pobere pol elektrarne, si lahko tudi v plusu. :wink:
#57
Nekakšne omejitve ponekod res obstajajo, ampak kolikor mi je znano, so ti pogoji znani ob priklopu, torej nove zahteve "udarijo" samo na novo priključene, ne obstoječih. V Nemčiji recimo elektrarne (mislim da samo majhne) ne smejo oddajati v omrežje več kot mislim da 70% nazivne moči. Investitor poskrbi, da viške porablja, koordinacija pa je sistemsko rešena z nastavitvami razsmernika ali baterijske banke. Da bi pa kje komu zavrnili oddajo v omrežje ali pa plačilo oddane elektrike, pa še nisem slišal.

Seveda pa kot ostale investicije tudi ta prinaša tveganja. Nič ni 100%, ampak vprašanje, če je to smiselno enačiti s ciganko Smile Pogodba z državo še vedno šteje za najmanj tvegano, pa četudi obstaja verjetnost, da te zaj... Večje tveganje je bančna vloga, pa menda ne bomo spodbujali ljudi, da dvignejo denar in ga dajo v nogavico Smile

Kot že tolikokrat, moje mnenje je, da je to dolgoročna investicija za navdušence. Človek, ki ga sončna energija ne navdušuje posebno in na njo gleda le kot potencialni zaslužek, naj se v to ne spušča. Tistemu, ki pa v soncu vidi nekaj več, pa mogoče "realna" ekonomika pokaže, da tako katastrofalno, kot nekateri pravijo, spet ni.
#58
Glede sezonskega zalogovnika, če je pravilno dimezioniran, potem pozimi z njim greješ hišo in SV, pri tem pa ne rabiš več toplotne črpalke. Zato ne vem, zakaj ga poleti nebi grel s toplotno črpalko, saj tako potrebuješ manj sončnih celic. Pozimi pa z njimi pokrivaš druge električne potrebe.
#59
Poceni velik zalogovnik toplote bi lahko bil npr. ladijski kontejner - prostornina manjših je 36m3, stanejo menda okoli 1000€.

Za otočni sistem bi bilo to vrjetno boljša rešitev, ker se izogneš visokim cenam akumulatorjev, za isto ceno lahko shraniš veliko več energije (10°C dviga temp. da 420kWh)...

Mora biti pa potem TČ obvezno inverter, in to tak ki pusti da mu zunanja pamet štela moč, na moč SE, da rabiš čim manj akumulatorjev Smile
#60
Koliko pa te bo stal tisi "meter" izolacije okrog takega zalogovnika?
1 2 3 4 5 6
Iskanje po temi