[Žiga]

@Som16

ne razumem, kaj želiš povedati. Lahko bolj natančno obrazložiš?

[vincent]

Žiga...če greš v detajle...imaš mansardo 100 m2, od tega površina špirovcev 5 m2, ostalo 95 m² izolacija...debeline poznaš in zračunaš posebej.

Čeprav dandanes je to že malo pase ker je izolacije v strehi med 30 in 40 cm in se špirovce skrije v izolacijo oz. rečeno drugače...vpliv je zanemarljiv.

[Žerjavar]

če greš v detajle...imaš mansardo 100 m2, od tega površina špirovcev 5 m2, ostalo 95 m² izolacija...debeline poznaš in zračunaš posebej.

Za toplotno prevodnost (toplotne izgube) to gre. Ne moreš pa tega delati pri kontroli možnega kondenza. Recimo, da imaš strop monta ploščo in potem izolacijo pa še kaj. Če računaš na nosilcu, ni možnosti kondenza, če pa na polnilu, pa je. Kaj pa skupaj?

Ker sta nosilec in polnilo v nekem zaporedju, je treba izračunati njuno skupno paropropustnost ter s tem podatkom naprej računati. Beton debeline 14 cm (nosilec) daje Sd = 14 m, 14 cm polnila ima Sd = 0,96 m. Kombinacija širine 12 cm beton in 38 cm polnilo pa ima Sd = 1,26 m.

Ali pa deskanje ostrešja z deskami širine 15 cm in debeline 2,5 cm: Sd je brez špranj 0,87 m, pri špranjah 2 mm je 0,6 m, pri 10 mm je 0,26 m in pri 50 mm špranje je 0,07 m.

[o-val]

Žiga,

Kot sem videl, Vincetov program ne omogoča točnejšega izračuna toplotne prehodnosti, ko je določena plast sestavljena iz dveh materilov, npr. špirovci in izolacija. lp

Običajno se upošteva povprečno konstrukcijo (del med špirovci in del s špirovci), za točenejši izračun pa lahko precej zakompliciraš. Preračunavaš tudi vse toplotne mostove. V praksi pri običajni stavbi ne bo razlik, v teoriji pa bodo na tretji decimalki. Pomni: s sodobnimi programi se da zelo natančno izračunati vse detajle. Pa bodo izvajalci tudi znali tako narediti, kot je v izračunih upoštevano?
Bolj pomembno je, da niti na toplotnih mostovih ne nastaja kondenzat.

[Žiga]

@vincent, sam imam špirovce debeline 12 cm na 95 cm, kar je 13% površine.

Kako pa bi tako, z opisanim postopkom, izračunal toplotno prehodnost, če imaš več takšnih plasti? Sam imam npr. najprej 16 cm debelo plast špirovcev, kasneje pa še 8 cm debelo plast moralov debeline 5 cm, in kasneje še pločevinaste profile (za gips plošče) na vsakih 40 cm debeline 1 mm. Pri skeletni gradnji imaš podobno situacijo tudi pri stenah.

Se strinjam, da lahko marsikaj zanemariš. Da ne bo pomote, tvoj izračun je super, ker je enostaven, pa vseeno marsikdaj dovolj točen. Lahko pa zadevo še bolj poenostavimo in praktično vse zanemariš, pa bomo še vedno za večino primerov zadeli dovolj točno, če rečemo npr., da povprečna debelina:

40 cm izolacije je 1.5l hiša
20 cm izolacije 3l hiša
10 cm izolacije 6l hiša

Izračun, na katerega kaže povezava, je zanimiv bolj za ljubitelje, saj omogoča natančnejši izračun U tudi nekoliko bolj kompleksnih konstrukcij, ki se v praksi dostikrat pojavljajo predvsem pa daje boljši vpogled.

[KeCko]

Za osnovne izračune je vincentov program povsem ok. Kar je na linkih je samo majhna nadgradnja, ki pa se jo brez večjih težav da oceniti na oko. Za kakršne koli bolj natančne izračune je potrebno uporabiti temu primerno programsko opremo in pa objekt obravnavati kot celoto in ne vsako konstrukcijo posamezno. Predvsem pa je fino poznati toplotne mostove, ki nastajajo zaradi stika različnih materialov in pa geometrijskih danosti. Potrebno je upoštevati lokacijo, mikro klimatske pogoje dobitke in izgube skozi steklene površine itd.

Dober projekt lahko z 20cm grafitnega stiropora brez težav doseže 1,5l.

Se pa pri doseganju 1,5l standarda hitro soočimo z vprašanjem ekonomičnosti. Če je zasnova objekta dobra in lokacija ustrezna je izvedljivo, v nasprotnem primeru pa lahko doseganje pasivnosti stane veliko več kot so kasnejši prihranki pri ogrevanju.

[gusti]

Zanima me kako določit porabo energije za celo zimo oz. kWh/m2a?

Jaz si to predstavljam takole: Ok izračunat si znam celotne izgube skozi ovoj stavbe, pri določeni temperaturni razliki (dT) in dobim rezultat v kW. Sedaj pa določim mesece v kurilni sezoni npr. oktober - april. Na spletu poiščem povprečno temperaturo za posamezni mesec. Izgube za dT enega meseca pomnožim z številom ur v mesecu in dobim potrebne kWh za ta mesec. To storim za vse mesece posebej in rezultate seštejem. Sedaj imam število kWh energije, ki jo potrebujem za ogrevanje objekta za celotno (povprečno) ogrevalno sezono. Če me zanima kWh/m2a rezultat delim s številom kvadratov objekta.

Zanima me ali je opisani postopek pravilen, ali sem se kje zmotil?

[gt001]

ne odkrivati tople vode
uporabi tole: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ursa.si/sl-si/arhitekti/strani/program-gradbena-fizika.aspx">http://www.ursa.si/sl-si/arhitekti/stra ... izika.aspx</a><!-- m -->
bolj kvaliteten podatke bos vstavljal, bolj korektni bodo rezultati.

[o-val]

za oceno gre tudi bolj enostavno, primer za Ljubljano:

vhodni podatki:
toplotne izgube 10000 W
min. zun. temp. -13 °C
sobna temp 20 °C
temp. primanjkljaj 3300

Letna rabe energije za ogrevanje Q je 24.000 kWh/a

taka pa je formula:
letna raba energije = temperaturni primanjkljaj * toplotne izgube / (sobna temperatura -min. zunanja temperatura) *24/1000

veliko zabave

Seveda pa je za resno delo tudi Ursa premalo.

Mimogrede, spoznal boš, da imaš kotel, ki je trikrat premočen.

[H4xor]

Ojla, da malo obudim temo.
Zna kdo povedat koliko je potrebno upoštevat toplotni most zunanje stene pri pasovnem temelju.

[o-val]

Če izdeluješ energetsko izkaznico stavbe ali ocenjuješ energijsko učinkovitost stavbe, povečaš toplotno prehodnost ovoja stavbe za 0,06 W/m2K. Če pa projektiraš novogradnjo, toplotni most ni dovoljen in spremeni konstrukcijo. Se strinjaš?

[malcek]

Živijo
mene pa nekaj zanima kako naj obračunam zgornjo plato proti podstrešju, ki ima 12cm XPS stirodur in 20 cm "monta cigl" in zalito z betonom. To mi je tast povedal, vendar nimam pojma kako to sploh zgleda, kaj šele kako prevodnost ima hock:

lp
martin

[vincent]

Poenostavi...saj cegel skoraj nima veze pri izolativnosti.

20 cm navadni cegel (vzameš lambdo zanj)
in stirodur (lambda je cca. 0,035 WmK).

Toej imaš identično situacijo kot pri zunanji steni.

[Energetik81]

Cca. 0,25 W/m2K

[malcek]

evo sedaj sem vnesel vse podatke v excel datoteko in če je kdo tako dober da preveri ali sem vse pravilno vnesel :|
Situacija pa je sledeča:
Hiša ima cca 230 m2 ogrevalnih prostorov, višine povprečno 230 cm = 520m3
fasada: opečnik in najprej apneni omet in nato 8cm kamena volna in zaključni sloj iz Rofixa
cokl: betonc, apneni omet, stirodur in zaključni sloj je iz kulirplasta.
okna in vrata: polovico plasična 2 slojno zasteklitev, polovica bo 3 slojno steklo, vhodna vrata zamenjana. (tukaj sem vzel vmesno vrednost U 0,95)
izolacija proti strehi/podstrejšje: izolacija je na plošči XPS 300, debelina 12 cm, 8 cm estriha in plošča narejena z Monta zidaki
tla pritljičje: osnovna plošča 20 cm, stirodur 4 cm, estrih 6 cm

Na severni strani hiša vkopana cca 1 m in se v teh prostorih kar pozna pozimi, da delajo radiatorji manj kot recimo na vzhodni strani. Uporabil sem tudi nižje temperature, ker si računam, koliko mora biti črpalka močna. eni mi ponujajo 16kw drugi 11kw, nihče pa mi ne postreže z izračuni, vsaj približnimi. Katere črpalke pa so v izbiri pa lahko pogledate tukaj: [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/viewtopicunichr("46")php?f=7&t=67935&start=60[/url]

lp
martin