Urbanistična brutalnost župana
»Ugotovili smo, da je, denimo, ureditev Vodnikove ceste že plačana, ne pa tudi uresničena«
Kako župan Zoran Janković skrbi za javni interes oziroma za interese meščanov, lepo kaže primer Dravelj, natančneje Brilejeve ulice z načrtovanimi tremi visokimi stolpnicami. Še vedno je predvideno, da bodo na zemljišču, ki so ga stanovalci odstopili občini za gradnjo šole in ki ga je investitor v zemljiško knjigo vpisal prej, kot ga je uradno dobil. Več kot 120 pisnih pripomb na prostorski akt – mestni svet ga bo obravnaval 20. oktobra – tisoč podpisov podpore civilni iniciativi, ki ima v nasprotovanju novogradnjam soglasno podporo sveta četrtne skupnosti, za župana očitno ni dovolj, da je javni interes ogrožen.
Očitno je nastopil čas, ko se je Ljubljana začela upirati županovemu načinu vodenja mesta?
Urbanističnemu brutalizmu, bi se lahko reklo. Namesto da bi upravljal javni interes oziroma zastopal interes meščanov, dela v interesu kapitala. Pri nas gre za to, da v obstoječo sosesko, urbanistično lepo in v celoti zasnovano, umešča novo sosesko. Pri tem posega po življenjskem standardu, saj hoče pozidati vse zelenice in igrišča.
Veliko ljudi, tudi z vaše soseske, je volilo Jankovića. Ne nazadnje je sosesko obiskal pred volitvami.
Prišel je in obljubil, dobesedno, da se nič ne bo spremenilo brez nas, da bodo vse počeli z našim soglasjem. Od njega smo v skladu s tem pričakovali dialog, sodelovanje, strpno demokratično razpravo, ki bo varovala naš interes. Več kot 120 pisnih pripomb in več kot tisoč podpisov podpore civilni iniciativi pove dovolj o tem, da je nekaj narobe. Če tega ne sliši, lahko to pomeni samo to, da ni župan meščanov ampak utira pot kapitalu. Bili smo njegovi podporniki in volivci, ne razumemo, da nas zdaj popolnoma izključuje in ne jemlje kot iskrenega in poštenega sogovornika. Reševanja težav soseske se je lotil zelo čudno.
Kako?
Mirujoči promet rešuje tako, da pripelje še 1200 avtomobilov, infrastruktura je ista, pomanjkanje otroških igrišč in zelenic pa tako, da jih pozida, in ne poišče nadomestne lokacije.
Kako bi bilo razburjenje občanov manjše?
V civilni iniciativi se zavzemamo za ohranitev hribčka, a se zavedamo, da to verjetno ni mogoče. Zato dopuščamo možnost gradnje objekta, ki bi obogatil sosesko, denimo, dom starejših občanov, šola, kulturni dom z večnamensko dvorano, morda nadstandardna vila do štirih nadstropji in s podzemnimi garažami. V civilni iniciativi smo se res trudili, pripravili veliko res kompetentnih predlogov. Ugotovili smo, da je, denimo, ureditev Vodnikove ceste že plačana, ne pa tudi uresničena. Če bi bila do konca zgrajena, bi rešila problem mirujočega prometa. Projekti so, ne nazadnje je mestni svet lani sprejel sklep, da se to naredi letos. Tudi s tem bi župan pokazal, da je dojel težave, da jih razume in da mora tudi v to sosesko, ki že 25 let plačuje zemljiški prispevek, nekaj vrniti.
Tako pa namerava podpreti gradnjo tik ob blokih.
Novogradnja posega na zemljišča, ki so nedvoumno naša. Po grafiki v predlaganem odloku nimamo niti metra funkcionalnega zemljišča ob bloku, krči parcelo vrtca in posega na intervencijsko pot. Ne vem s kakšno logiko, v korist meščanov to zagotovo ni. Za podporo civilni iniciativi je bilo opravljenega zelo veliko dela urbanistov in arhitektov, resnično so želeli pokazati, da stroka ne podpira pozidave za vsako ceno. Učinka pa nobenega. Res se čudimo, v kakšnem sozvočju je ta investitor z županom.
Zakaj je to mogoče? Če bi bilo jasno, da je to vaše, potem takšen načrt ne bi bil mogoč.
Pripravili smo jim zelo veliko strokovnega gradiva, da bi v zemljiško knjigo vpisali javno lastnino, vse parcele smo jim popisali in narisali. Po toliko letih se MOL ni vpisala niti na ceste, na parcele, ki so nedvoumno v njeni lasti. Z vpisom bi nam dala meje, do kje segajo naša funkcionalna zemljišča. S tem bi hkrati preprečila tajkunizacijo prostih zelenic in parkirišč. Ko bi bil ta kataster urejen, bi MOL lahko onemogočila čez noč pojavljajoče se investitorje, ki jih najdemo na vseh koncih mesta s potrebnimi, večkrat pa povsem nepotrebnimi investicijami, ki so za kopičenje dobička. Zdaj se pripravljamo na vpis funkcionalnih zemljišč posameznih blokov in skupnih funkcionalnih zemljišč. Vse je pripravljeno. Elaborat z razdelitvijo zemljišč in zemljiškoknjižno dovolilo zdaj že precej dolgo čakata na MOL. Pravzaprav smo že ugotovili molk organa (MOL) in bomo zemljiškoknjižni zahtevek znova vložili. Če MOL v 14 dneh ne odgovori, gremo v upravni spor.
Kaj bo vpis funkcionalnih in skupnih zemljišč pomenil za investitorja treh stolpnic?
Potem ne bo mogel posegati na naše zemljišče, potreboval bo soglasje. Treba se je sicer zavedati, da je bila na zemljišču, kamor so umeščene nove stolpnice, predvidena gradnja garaže, a smo se ji stanovalci odpovedali. Prisluhnili smo nekdanji občini, ki je prosila, da se to zemljišče rezervira za šolo in športna igrišča. Na tem zemljišču gotovo imamo neki status. To je vendarle celovita gradbena parcela, ki smo jo plačali. Če nič drugega, je to odrinjena zemlja, ostala pa je po gradnji blokov.
Je to kje uradno zapisano?
To je razvidno iz takratnih sklepov občine Šiška.
Kako je torej lahko prišlo do načrta takšnih stolpnic?
Akt o dokapitalizaciji Gospodarskega razstavišča, ki je zajemal tudi to zemljišče, ni bil sprejet na mestnem svetu. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov smo ugotovili celo, da se je investitor na to zemljišče vpisal, še preden ga je uradno dobilo Gospodarsko razstavišče. To je privedlo do tega, da je protikorupcijska komisija v predhodnem mnenju ugotovila, da gre za vse indice, da je šlo za koruptivno dejanje. Zato smo opozorili mestni svet, naj s tem aktom počaka.
Julija so ga že odložili. Se je kaj spremenilo?
Komisija zadevo še proučuje, vendar je župan znova pohitel. Obljubil je, da bomo v četrtni skupnosti obravnavali popravljen dokument, vendar od tega ni bilo nič. Ta odnos pove samo to, da četrtni svet uporabi samo takrat, ko je treba razdražiti občane, ne daje pa mu nobene veljave in pristojnosti za odločanje na ravni mesta. Polovica odloka, ki ima 80 strani, so pripombe občanov in odgovori nanje.
Svet četrtne skupnosti je soglasno in v celoti podprl vaša stališča. Tudi Lista Zorana Jankovića?
Tudi.
Je kakšna stična točka med čedalje številnejšimi civilnimi iniciativami?
Vsaka ima svojo konkretno problematiko. Gotovo ta odpor kaže na to, da odnos mestne oblasti do prizadetih občanov gotovo ni pravilen. Da pripelje ljudi do tega, da fizično branijo svoje pravice, je zelo žalostna slika demokracije. Na voljo nimamo davkoplačevalskega denarja za vojno proti županu, kar on počne proti nam. Vsak korak, ki ga naredi, je ravno nasproten od tistega, v kar so ljudje verjeli, ko so ga volili. Župan bi moral biti varuh javnega interesa, ne vse drugo, kar pač z veseljem počne. To ne sodi v področje dejavnosti župana, za to ni bil niti izvoljen niti pooblaščen. Vsaj naš pogled na funkcijo župana je takšen.
delo