[JozkoPetarda]

Sistem A bo bolj neuravnotežen kot sistem B.

[Tone]

B je primer dobre vzporedne vezave, prva slika pa primer obupne vezave, še zlasti če so vertikalne cevi v kolektorjih debele.

Če bi bili kolektorji eden nad drugim, kot na drugi sliki, potem ni dileme, zaporedna vezava cikcak s povezovalnimi cevmi dolžine 10cm.

[Hanzi]

Hudiča, ko pa gledaš po strehah, pa vsi tlačimo kolektorje v vodoravno linijo. Se sploh ne spomnim, kje sem jih videl v navpični liniji. Čeprav se mi zdi po logiki tista B vezava res dobra. Sicer je možno narediti B vezavo tudi v vodoravno liniji (mrzla cev z odcepi spodaj in vroča zbiralka zgoraj), ampak dvomim da ima kdo tako narejeno. Je pa res da je z velike razdalje malo težje opaziti te zbiralke.
Se mi pa čudno zdi, da se to še ne prakticira na strehah, oziroma da tega ne priporočajo proizvajalci kolektorjev. Ima kdo od njih kaj podobnega v svojih navodilih za montažo?

[Hanzi]

Bom enkrat probal z IR termometrom zmeriti temperaturo na različnih kolektorjih (na različnih mestih)če bo res kaj bistveno odstopala. Samo počakam na eno pošteno sonce. Sicer bi bilo bolje meriti z IR kamero, ampak te nimam.

[JozkoPetarda]

Če imaš kupljene neke spodobne kolektorje potem vezava 2-4ih recimo ni noben problem tudi 4 točkovno, saj ima večina dovolj tanke navpične povezave, da se pretok uravnoteži. Problem nastane če bi hotel takole vezati 10 kolektorjev. To je potem brca v temo.

[Hanzi]

Saj zato pa najbrž tista moja slika v primeru več kot 5 kolektorjev priporoča postavitev v več vrst.

[Tone]

dkulcar kako bodo stali tvoji kolektorji, v vrsti ali stolpu?
Verjetno v vrsti, v tem primeru bi zaporedna vezava pomenila cikcakanje s povezovalnimi cevmi oziroma tok vode iz prejšnjega v naslednjega po navpični cevi navzdol. To pomeni toliko zračnih žepov kot je kolektorjev.
Lahko bi pa cikcakal s kolektorji in jih med sabo povezoval z vodoravnimi kratkimi kosi cevi, prvega in drugega spodaj, nato 2. in 3. zgoraj. Žepov pol manj, pa brez grdih cikcak cevi (če bodo povezave vidne s ceste).

Skratka zaporedna vezava povzroči zračne žepe, zato bi bilo treba dati odzračevalne lončke. Sam imam sistem brez lončkov in ni nobenega problema, vezava je dve vzporedni bateriji po 8 kolektorjev po vezavi B z vodoravno vrsto. Skratka dvakrat vodoravni B in spet B iz teh dveh bateri ampak specialeb B, zaradi česar se mi sistem odzrači v parih minutah, čeprav gre za 85W klasično Grundfosko, ki mora vodo poslati dobre 3m visoko.
Ne vem kako to delajo mojstri, ki prisegajo na zaporedno vezavo in nizek pretok, da imajo hitro vročo vodo.

Skratka kdulcar, s lratkimi debelimi vertikalnimi cevkami si zaj*** celo situacijo.

[dkulcar]

Kolektorji bodo v vrsti navpično.
V glavnem, kot sem že povedal povezave bodo z vmesnimi ventili. Če bi delal brez ventilov z direktno povezavo bi jih najverjetneje vezali vzporedno.

Glede debelih cevi v kolektorju pa vem, da ni najboljše. Sem delal s temi katerih se en kup valja doma. Upam, da se bo lahko s pomočjo termo kamere in ventilov uskladil enakomeren pretok po vseh kolektorjih.
Problem je tudi to, da je v dveh kolektorjih 7 cevi v drugih dveh pa 11 :? .

[Tone]

Če bodo navpično, potem nimaš kaj čarati, zaporedno jih veži.
Dovod na spodnjem levo, odvod desno zgoraj zvežeš na zgornjega desno spodaj, torej greš cikcak navzgor s kratkimi povezovalnimi loki.
Koliko cevi je v kolektorju sploh ni važno, saj gre skozi vse kolektorje natančno enako vode. Karkoli drugega bo slabše in zapravljanje materiala, časa in sončne energije zaradi toplitnih izgub na odvrčnih ceveh in ventilih.
Bi pa jaz te z več cevmi dal spodaj, boš pridobil kak % ali še manj.

[Hanzi]

Ja samo potem bo imel prvi kolektor povratek/iztok recimo 30/35, zadnji pa 40/42. (ali pa več, odvisno od števila kolektorjev) Je to zaporedno vezanje smiselno če si prav predstavljam?

[alanford]

Pri zaporedni vezavi:
- je pri slabšem osončenju izkoristek boljši oz. prej dosežeš višje temperature
- je pri močnem osončenju verjetnost pregretja neprimerno višja (v zgornjem kolektorju) (razen, če imaš hudo močno obtočno črpalko z visokim pretokom)
- je upor pretoka večji, zato potrebuješ obtočno črpalko, ki jo lahko obremeniš t takim tlakom in kljub temu dosega zahtevane pretoke.

Pri vzporedni vezavi:
- je pri slabšem osončenju izkoristek slabši oz. kasneje dosegaš višje temperature (vendar to zlahka izboljšaš tako, da z obtočno črpalko zmanjšaš pretok)
- je pri močnem osončenju verjetnost pregretja manjša oz. enakomerno razporejena na vse kolektorje
- je upor pretoka manjši in OČ ne rabi biti visokotlačna, vendar mora dati od sebe večji pretok

Ne mi zamerit, sem bolj teoretik in sem morda kje kiksnil. Vseeno mislim, če seštejem skupaj pluse in minuse se mi zdi vzporedna varianta boljša (da ne ponavljam stvari, da mora biti kolektor narejen kot je treba: dovodne cevi z velikim fi, vzporedne cevi v samem kolektorju pa tanke in množične ...)

[JozkoPetarda]

Izkoristek je v vsakem primeru neglede na količino osončenja boljši pri vzporedni vezavi, saj imaš manjši dT. Kar pomeni da sistem deluje pri nižji temperaturi. Nižja kot je temperatura, manjše so izgube kolektorja, boljši izkoristek.

OK določen del izgub predstavljajo tudi cevi, ki jih je pri vzporedni vezavi več, ampak mislim da to ni tak problem. Procentualno gledano je površina cevi veliko manjša od kolektorjev, pa tudi izolirat jih je lažje.
Je pa vzporedni sistem veliko težje uravnovesit.

Višja temperatura vode iz kolektorja nikakor ne pomeni višjega izkoristka. Treba je gledati koliko energije dobimo ven. Torej dT krat pretok.

Mislim da veliko ljudi dela napako ko tišči kolektorje v visoke temperature in hočejo neglede na vreme vsaj 60°C vodo iz kolektorjev, raje pa 80°C. To je sicer fajn če hočeš res vročo vodo, ampak energijska bilanca bo pa slaba. Na tak način bi recimo segrel 10% zalogovnika. Če pa spustiš temp. vode nižje na pa boš delno ogrel cel zalogovnik. Razliko pa dogreješ na štrom. Energijska bilanca bo na tak način veliko boljša.

[alanford]

Se popolnoma strinjam s teboj. V mislih sem imel dneve, ko je osončenje tako slabo, da z vzporedno vezavo sploh ne bi dosegal uporabne temperature. Kaj ti bo v kolektorjih 39 stC, če moraš segreti bojler iz 40 na 45? V enakih razmerah bi z zaporedno vezavo dobil ven višjo temperaturo, s katero bi lahko vseeno segreval bojler.
Pa pustimo to, itak mislim tudi jaz, da je vzporedna varianta boljša, saj lahlo dosegaš (zadostne) višje temperature z reguliranjem pretoka
( Po domače ne spustiš čez kolektorje vode, dokler ne dosežeš zahtevane temperature)

[Hanzi]

Za gospodinjstvo običajno temperature ne rabiš višje od 45. Vsaj kože ne boš dolgo izpostavljal 45+C.
In res ne vidim smisla da bi nekdo čakal da bi vlekel 80C v mrzel bojler. V teh dneh potegneš mogoče 10 l 80C vode, lahko pa bi potegnil 100l 40C vode.
Je pa res da mora pumpa dlje delati.
Sam sem ravno zaradi tega naredil ločen bojler in sončno peljem najprej na dno bojlerja saj imam tam 20-30C nižjo temperaturo kot v zalogovniku.

[Hanzi]

Če imaš bojler segret na 40 in bi ga rad na 45, potem itak pumpa ne bo zalaufala dokler ne bo v kolektorju vsaj cca 45. Razmišljam če bo pri zaporednih termodinamika brez pumpe kaj bolj uspešna kot pri vzporednih in s tem prej zalaufala pumpo. Nekaj zagotovo, me pa zanima koliko.
Se mi pa zdi, da z regulacijo pretoka lahko precej uspešno simuliraš zaporedno vezavo.