Stari znaci - "lesenobajtneži" so se oglasili. Naj še sam pridam svoj piskrček.
Za Božič bo minilo leto, odkar sem se vselil v honko. Lahko rečem, da sem zadovoljen in da mi še nikoli v življenju ni bilo tako lepo, kot mi je zdaj. Bivanje "v lesu" je povsem nekaj drugega, kot v zidani hiši. Občutek toplote je drugačen. Po termometru bi me moralo zebsti pa me ne. Zato tudi ne segrevam do take temperature kot v zidani hiši. Ugotovil sem, da je v kopalnici povsem zadostna temperatura 18°. Ni hladno. Velika lončena peč segreva dnevne prostore, od tu sta še dve sobi, ki ju zelo malo ogrevam s Therma-ray ogrevanjem. Odprem vrata in segrejeta se iz dnevne sobe. Therma-ray imam samo za rezervo. Če je le prehud mraz, tako kot je bil v začetku letošnjega leta, ga vklopim. Ni pa therma-ray tisto, kar pravi @Tone. Prostor se enakomerno segreje, v glavo ti ni nič topleje kot v noge. V noge zebe le tiste, ki imajo slabo prekrvavitev okončin. Na "K" pa sploh ne mislim. Ni potrebno. Kaj je že to?
Potem pa je tu še nek, do sedaj neznan občutek - dišeča hiša. Hiša ima vonj. Po lesu. Pa to ni vonj po smrekovem lesu, ampak nek sladkoben vonj po nekem lesu, ki ga ne znam opisati. Ko vstopim v hišo, ga takoj zaznam. Če hodim pod napuščem vzdolž hiše, ga včasih zaznam, včasih ne. Najbrž je to odvisno od vlage v zraku. Včasih, ko pridem po daljšem potepanju po naravi k hiši, zadiši zelo ostro. In globoko vdihnem. Lepo.
Medo, lepo napreduješ. Saj taka hiša gre kar sama v luft. Upam, da se boš vselil še pred novim letom!
Citat:... ampak se enostavno ne morem zaustaviti, da ne bi v peči prižgal
Ja, tudi sam sem tak. Rad kurim in strašno lepo je, ko se vsedeš na toplo peč. Ogenj, peč - simbol družinskega bivanja. Eni pa bajte delajo kr brez raufnkov! Uf!
Beton je za pridne, les za pametne.