[KeCko]

Ustrezen reciklat je povsem dobra podlaga za pod tampon. Opeka in beton sta povsem ok tako kot nekateri drugi inertni gradbeni odpadki. Ne sme biti organskih delcev in gradbenih produktov, ki so definirani kot nevarni odpadki. Mleti material se načeloma še meša z lokalno zemljino, da se dobi ustrezna struktura in nastane reciklat. Takšen reciklat ima dovolj malih delcev, da ni povsem porozen in ne drenira več kot tampon. Glede same ustreznosti za rastlinje, mislim da pri 30-50 cm zemljine ne bi smelo biti težav, ker ima ta dovolj sposobnosti akumulacije vode. Po drugi strani pa tudi voda ne sme zastajati.

[Missfirefly]

Notranje Gorice, jug Ljubljanskega barja, bolj ilovnata zemlja, vreme pa imamo podobno kot vi. Ko so starši zidali pred 40 leti, so na celotni parceli (takrat je bila to njiva oz. travnik) odstranili zemljo, nasuli drenažni pesek (ne vem kaj točno in koliko), nato pa razgrabili odstranjeno zemljo - nekje 50 cm debelo. Pripeljali so še 2 tovornjaka humusa oz. "dobre" zemlje. Parcela ima 900 kvadratov, nekje 300 kvadratov je trave s sadnim drevjem, 300 kvadratov zelenjavnega vrta, ostalo pozidano in tlakovano. Ob največjih nalivih stoji voda na goli zemlji na zelenjavnem vrtu (npr. med vrstami, brazdami), na travi ne. Ko se posušijo tlakovci, tudi vode na vrtu ni več. Kakšen dan zna stati pozimi, kadar se vremenu zmeša in več dni neprenehoma pada, sploh če se topi še sneg. Takrat, ko tudi Ljubljanica poplavlja. Zemlja na travi je razmočena, luž ni. Poleti je potrebno zalivati vrtnine in če ni dolgo dežja tudi sadno drevje. Zastirka in pameten sadilni načrt precej zmanjšata potrebo po zalivanju, eliminirata je pa ne.
Pri sosedih podobna zgodba, le da imajo tanjšo plast zemlje, bolj nekje 30 cm. Gre bistveno več vode za zalivanje. Zanimivo imajo tudi ob nalivih več stoječe vode kot pri nas. Mislim da zato, ker pri nas malo bolje skrbimo za zemljo in je zato nekoliko "boljša". Praktična izkušnja, če ti kaj pomaga.