[remi]

Nič ne načrtujem profesionalno. To se naučiš na specializiranih forumih, pa še malo Grobovška prebereš. Zato vse, kar napišem, vzemi z rezervo in 3x preveri.
Bolje kot je napisano, ne znam razložiti. Igraš se s številkami in nagruntaš kombinacijo, ki ustreza moči TČ in obtočni črpalki. »Standardne« kombinacije so znane in so del dokumentacije za načrtovanje in montažo, ki jo proizvajalci pripravijo za svoje pooblaščene monterje. Nekateri proizvajalci imajo to literaturo javno dostopno na internetu, drugi pa ne. Na prošnjo ti jo ponavadi dostavi uradni zastopnik za konkretno TČ, ki te zanima.
Ne znam ti povedati, kaj je v tvojem primeru bolj ekonomsko upravičeno, laminaren ali turbulenten pretok. Za konkreten primer je treba pogledati podatke obtočne črpalke (ali je vgrajena ali jo boš dimenzioniral ločeno?), njeno porabo in ceno za cevi, razdelilec, izkop, glikol.
Brez da navedeš podatke za TČ in obtočno črpalko pa ne gre dalje.
Ampak glede na majhno moč TČ kaj veliko ne boš prihranil, zato se drži priporočila proizvajalca za pripadajoč kolektor.
Tistih 246mb mora premagovati OBTOČNA (!!!) črpalka in to je zanjo lahko že zelo veliko.
Še o koncentraciji glikola:
Glikol vsebuje poleg zaščite proti zmrzovanju tudi antikorozijska sredstva in teh je dovolj samo, če upoštevaš minimalno koncentracijo, ki jo zahteva proizvajalec tega sredstva. Zato koncentracije ne moreš poljubno zmanjševati! Večina proizvajalcem ima min 30%, redki pa 20% .
Proizvajalec TČ pričakuje, da bodo zahteve glede antikorozijske zaščite izpolnjene, sicer ni garancije.

[yan1234]

Trik je v tem, da zemljo čim manj podhlajaš, ne pa da delaš turbolentne tokove z potratno črpalko in podhlajen kolektor. Torej kakšna zanka več za večjo površino se mi zdi veliko bolje. Če črpalka ni do konca obremenjena je tudi poraba manjša od deklarirane.

@remi, še vedno se ne razumeva.

Glede na to, da izgleda, da te stvari profesionalno načrtuješ, me zanima samo, glede na kaj se določa željen pretok v cevi? Torej glede na kaj se odločiš (ko že veš, kakšen mora biti skupen pretok), da boš raje vzel cev z nekoliko večjim presekom oz. boš eno vejo razdelil raje na dve.
Ali ciljaš na laminaren pretok v ceveh, da je nižji padec tlaka, ali turbolenten, glede na to, da ima določene prednosti pred laminarnim. Omenil si padec tlaka. Ali se mogoče gleda le padec tlaka. Kakšen je potem sprejemljiv padec tlaka, da črpalka ne porabi preveč elektrike.

Omenil si 246mBar padca tlaka v cevi. Meni se to zdi še vedno zelo malo, glede na to, da črpalke lahko tipično zagotovijo med 4 in 6 barov. Ok, pri določenem pretoku le dva bara, ampak vseeno je to še vedno 10 krat več kot 246mBar.

Glede na toplotne potrebe mi 2 kW črpalka zadostuje, še celo predimenzionirana je, tako da jo bom uporabljal večinoma samo v cenejši tarifi (8 ur na dan, 3 ure sanitarno vodo, 5 ur hišo).

[Žiga]

@remi,
še enkrat sem preveril podatke obtočne črpalke in res, na najvišji hitrosti lahko doseže nekaj čez 330 mBar. Moja obtočna črpalka je tale:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://imp-pumps.com/produkti/izdelki_za_dom/nmt_d_navojne_crpalke/65/nmt_20_40_130/">http://imp-pumps.com/produkti/izdelki_z ... 20_40_130/</a><!-- m -->
Glede na to, da verjetno precej pobere še toplotni prenosnik toplotne črpalke, bo verjetno na najvišji hitrosti komaj zadostila temu pretoku.
Sprašujem pa tako na splošno, da bi o tem več vedel. Za moj primer me v resnici ne skrbi, saj mi je vseeno ali bo padec temperature v toplotno črpalki 5°C ali celo več, saj bom imel zaradi majhne zimske porabe ter poletnega hlajenja hiše zelo visoko temperaturo vira.
To glede korozivnosti sem prvič slišal, zato bom preveril, kakšno koncentracijo @sassapo priporoča... Kaj pa menite o etanolu? Ali je zaradi eksplozivnosti neprimeren.

@yan1234, to se strinjam. Vendar pa je lahko tudi kolektor v eni zanki predimenzioniran. Po drugi strani pa, če imaš zaradi enostavnosti in nižje investicije raje eno zanko nekoliko večjega premera, potem je večja poraba črpalke tudi, če se medij v sredini zaradi laminarnega pretoka ne segreje, saj ga mora črpalka pretakati, ta pa nič ne pripomore pri prenašanju toplote, saj večino toplote prenaša le medij ob robovih cevi. Tako je mogoče bolje, da pretok še nekoliko povečaš in izkoristiš ves medij, ki se pretaka. Seveda pa je pri tem nek optimum (minimum), saj se s turbolentnim tokom močno povečuje padec tlaka in s te tudi poraba črpalke, ki pa ga sam ne vem, sklepam pa, da je pri večjih presekih cevi nekje med turbolentnim in laminarnim pretokom.

[yan1234]

Samo špekuliram. Mogoče pa turbolentni tok nastane že zaradi mešanja različnih temperatur in gostot medija.

[Žiga]

Hm... tega si ne znam razložiti. S programom, na katerega link je dal @remi, lahko laminaren pretok z lahkoto dosežeš tako, da dodaš nekoliko več glikola?!? Npr. pri 60% koncentraciji kaže, da je laminaren pretok še pri 1.5 m3/h, medtem ko je z vodo turbolenten že pri 0.5 m3/h

[yan1234]

Točno tak primer sem hotel dati, pa vidim da je že tukaj na str. 25
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=10&ved=0CFIQ_xMwCQ&url=http%3A%2F%2Fwww.physics.usyd.edu.au%2F~jbryant%2FFluids%2FFluidslect6.pdf&ei=D6UxVNr-BtbkauSrgJAJ&usg=AFQjCNHnO5IKsbEhZ4BxWvP6M2o4xJKUzA&bvm=bv.76802529,d.d2s&cad=rja">http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=& ... 2s&cad=rja</a><!-- m -->

[casar]

Recimo, da TČ potrebuje pretok 1,2m3/h.
Če to razdelimo na 6 cevi po 100m, je v vsaki 0,2m3/h in ne dosežemo turbulentnih tokov (Reynoldovo št.=615).
Če to razdelimo na 3 cevi po 200m, je v vsaki 0,4m3/h in ne dosežemo turbulentnih tokov (Reynoldovo št.=1230).
Če to razdelimo na 2 cevi po 300m, je v vsaki 0,6m3/h in dosežemo turbulentne tokove (pri 20% koncentraciji je Reynoldovo št.=2327).
Če vzamemo 1 cev 40x2.4 dolžine 300m, tudi dosežemo turbulentni tok (Reynoldovo št.=2747).

A to je običajno, da se pri zemeljskih kolektorjih povsod vzame enake cevi? Nekako bi si predstavljal, da se na odsekih, kjer gre več vzporednih vej, vzame ustrezno manjše cevi, tako da je upor (ali recimo tudi padec tlaka) na celotni poti čim bolj enak med različnimi variantami.

Pa oni turbulentni tok pri zadnjih dveh primerih verjetno ni zares turbulentni, ampak prehodni - nekaj vmes med laminarnim in pravim turbulentnim.

@cesar, s kalkulatorjem, na katerega link sem dal. Drugače pa sem jaz vzel medij kar vodo, če bi bil medij glikol, bi gotovo dobil drugačne rezultate, glede na to, da je bilo tudi po mojih izračunih na meji. Kakorkoli, tudi sam trdim, da je pretok praktično vedno turbolenten, saj je v mojem primeru ekstremno majhen pretok, in tudi če v kakšni zelo gladki cevi nebi bil, bi pač malo povečal pretok.

No, meni je tudi pri računanju s "tvojim" kalkulatorjem pri teh podatkih prišel turbulentni tok. Je pa res, da sva oba naredila isto napako - računala sva za vodo.

Pri glikolu so zaradi večje viskoznosti tokovi veliko bolj laminarni in pri teh podatkih je to vse laminarno.

Hm... tega si ne znam razložiti. S programom, na katerega link je dal @remi, lahko laminaren pretok z lahkoto dosežeš tako, da dodaš nekoliko več glikola?!? Npr. pri 60% koncentraciji kaže, da je laminaren pretok še pri 1.5 m3/h, medtem ko je z vodo turbolenten že pri 0.5 m3/h

Bi rekel, da večanje koncentracije glikola ni pametno. Je že res, da se s tem večanjem veča tudi viskoznost in potem posledično tudi laminarnost toka. Ampak po drugi strani zaradi večje viskoznosti pride tudi do večjega upora, oz. večjega padca tlaka na isti poti, kar pomeni, da mora obtočna črpalka delati z večjo močjo. Višanje koncentracije tudi zniža specifično toploto medija, kar pomeni, da je za enako količino dovedene energije potrebno celo zvišati pretok, če temperature ostanejo enake.

Aleš

[Žiga]

@yan1234, zanimiva povezava. Popolnoma obratno, kot sem intuitivno mislil.

@casar, da bi povečeval koncentracijo glikola je bil bolj hec. Če bi si npr. na vsak način želel laminarni pretok. Drugače pa se strinjam. Število in presek potrebnih cevi verjetno določiš predvsem glede na padec tlaka v cevi, ki ga bo morala premagovati obtočna črpalka.

[Žiga]

Kaj menite, kakšna je maksimalna moč toplotne črpalke, ko bi bilo še praktično uporabiti eno samo zanko in se izogniti dodatnim jaškom in razdelilcem, v neki povprečni zemljini?

Sam bi rekel nekako takole:
do 3kW, s 150m colsko cevjo in pretokom 0.7 m3/h. (padec tlaka 120 mBar)
do 4.5kW, s 225m 5/4 colsko cevjo in pretokom 1 m3/h (padec tlaka 207 mBar)
do 6kW, s 300m 6/4 colsko cevjo in pretokom 1.3 m3/h (padec tlaka 169 mBar)

[Fantocci]

Za primerjavo - sicer ni TČ, je pa podobno: za Paulov tekočinski predgrelec rekuperatorja SD500 tovarna navaja moč 2,4KW pri 120m colski cevi:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.pre.ie/Upload/Upload/Data%20Sheets/Heat%20Recovery/Paul%20Mechanical%20Heat%20Recovery%20Ventilation%20Accessories/Paul%20MVHR%20Brine%20Defroster%20Data%20Sheet.PDF">http://www.pre.ie/Upload/Upload/Data%20 ... 0Sheet.PDF</a><!-- m -->

[Žiga]

Ta dolžina in moč za predgrelec se kar skladata z mojimi ugibanji - 30m kolektorja za 0.6 kW.

[GrabnerM]

Pozdravljeni,

sem novi na forumu in si bom kar to temo izposodil.

Dobil sem ponudbo za kolektor tako imenovani TURBO KOLEKTOR, ki ga izvaja podjetje ATLAS iz Celja.

Mi lahko prosim, kdo pove njegove izkusnje z omenjemim kolektorjem.(tisti ki ga ima)
Potrebujem 6 KW crpalko in kolektor, bi mi naredili z eno zanko dolgo 300 m, premera 40.


lep pozdrav

[Fantocci]

Vodovodar je šel po liniji najmanjšega upora in je v zemeljski kolektor najprej nafilal Solar tekočino (nerazredčeno) in nato še vodo.
Nisem imel preveč dobrega občutka pri tem ampak je rekel, da vedno tako dela. Ali se bo zmešalo samo od sebe? Ali je bolje, da tekočino počrpam ven, premešam in še enkrat nafilam?

[telmos]

Pravilo je, da se zadevo zmeša pred polnjenjem, preveri kolikšen je protizamrzovalni učinek in potem fila! Pravijo, da naj bi se drugače zadeva ne zmešala.

[Homer]

Mislim da se prej ali slej vse zmeša ......
Je pa najbrž tak način polnjenja kritičen pozimi, saj so lahko še dolgo časa v sistemu žepi vode brez glikola.