[papez46]

ne, ko razdeli premoženje sinom in hčeram, lahko vsi bivajo v hiši.
lahko si pa prodajo med sabo.
bistvo je da vsi dobijo enak delež. razen če so starši taki, da jim je vseeno za otroke in da naj se znajdejo kot vejo in znajo.
bistvo življenja je da živiš za otroke, ne pa obratno, ker sicer življenje izgubi pomen. sicer je že malo filozofsko, sam tako je.

Enak delež česa že?

Moj - čisto osebni pogled na tole ....... zakaj bi starši bili "dolžni" kar koli od svojega premoženja razdeljevati svojim potomcem? Mislim predvsem pojem "dolžni".

Starši so otroke "na svet postavili", jim dali svojo ljubezen in vso pozornost, jim omogočili več ali manj brezskrbno otroštvo, jim omogočili šolanje, izobrazbo, tako finančni, kot moralni suport. Evo recimo do 25 ali danes je moderno do 30 leta otrokove starosti. :oops:
Poleg tega so ves ta čas aktivno hodili v službo, da so lahko preživljali vse to.

In ti bi sedaj pri svojih 30 letih kar zahteval, da starši, ko ti greš na svoje - do sedaj pa so te živeli starši, ta isti starši tebi, bratu /bratom, kar razdelijo še tisto kar imajo?

Pa ti to čisto resno, ali ......................... :roll: hock:

Ne vem od kje ti ideja, oziroma "pravica", da lahko zahtevaš še karkoli - sploh pa kakšno premoženje, po tem, ko si vse kar rabiš - da samostojno začneš živeti in SAM kaj začneš ustvarjati - dobil, ker je bil to itak osnovni starševski namen.

Torej imeti potomce in jim omogočiti kar se da - dobre možnosti in dobro izhodišče za njihovo življenje.

Ampak drago "korenje" od tam nekje - pa naprej .......... moraš živeti sam, tako kot so to nekoč davno MORALI narediti tvoji starši.

Ker pa ravno omenjaš lastni primer - si se morda vprašal, zakaj tvoj btar "dobi vse", ti pa si kao prikrajšan? Je point v starših - ali morda v tebi?

[krnekaj]

@papez, firefly, đozo +1

še kako se strinjam z vami, sem star 41 let, pa že sedaj govorim otrokom, da naj od mene nič ne pričakuje ko me ne bo več, ker bova z ženo vse zagonila do najine smrti (sicer je šala, ampak jih pripravljam na bolj samostojno pot...) :lol: ker vidim pri najstniških otrocih, da razmišljajo podobno kot nekari tu (korenje,...).Vsak dan hodim v službo, se odrekam da postavim bajto, da imajo za oblečt, hrano, udobno življenje..... na koncu pa jim je vse to samoumevno in še premalo.... hahaha.... :evil: družba je vzgojila otroke samo z pravicami in brez obveznosti (v osnovni šoli pa prvo kar so sposobni učitelji narest je povedat kakšne pravice imajo otroci, o obveznostih pa ni ne duha ne sluha...).....

[SloCop]

Jst se pa tokrat na nek način pridružujem korenju in govorim zase...

Otroka imam ker sem ga hotel imet in to da mu nudim stvari in skrbim zanj zame ni dolžnost ampak privilegij. Nama so starši ogromno pomagali, tako finančno kot moralno in odlično se razumemo in to z obojimi.

Na podedovane stvari sam ne gledam kot na nekaj kar mi pripada ampak kot na nekaj kar je od mojih otrok - ok enega pa vseeno . Namesto odplačevanja kredita po zaslugi staršev varčujem in to bo popotnica za mojega otroka, da ne bo rabil 40 let delat za to da bo imel kje spat med dvema šihtoma, od tega bi 20 let plačeval glavnico ostalih 20 pa obresti.

A poznamo tisto Jaz zate, ti zame? čeprav ne vem kako to laufa v primeru naše zavarovalnice, se to da v praksi lepo izvajat, samo prioritete si je treba v glavi poštimat.

Če bom ali bi imel več otrok, bi se pred odločitvijo darovanja usedli in bi jim predstavil svoje odločitve. Upam da se moj pogled na te stvari z leti ne bo spremenil.

[jaki79]

@papez46:
Morajo sicer res ne, je pa v večini primerov moralno sporno če ne, saj je večina staršev vsaj del svojega premoženja prejela od svojih prednikov (in tudi dediči zelo verjetno ne bodo porabili vsega podedovanega premoženja zase, ampak ga prenesli na svoje potomce itd.). Večino stvari, ki si jih napisal je starševa dolžnost (za katero so vedeli, ko so se odločali imeti otroke). Mislim, da moraš biti neizmerno zarukan, če misliš, da si dober starš, če izpolnjuješ le zakonske dolžnosti (pa ne pravim, da ti tako misliš, hočem le povedati, da je normalno, da otrok poleg zakonskih dolžnosti dobi tudi ljubezen in moralni suport, kot si napisal - normalno pa je, da se otrok pri 20. postavi na svoje noge).
Mislim, da si tudi nekoliko narobe razumel korenje. Mislim, da je s tem, ko je rekel, da se premoženje razdeli, mislil, da se določi, kdo bo kaj dedoval in ne da se dedičem premoženje že tudi dejansko izroči.

[jaki79]

@dm9346: ni potrebno, da se pogodba o preužitku ni izvrševala, za izpodbijanje je dovolj, da je bila pogodba deloma neodplačna (da vrednost bratovih storitev ne ustreza vrednosti premoženja).

[jaki79]

...(sicer je šala, ampak jih pripravljam na bolj samostojno pot...)......

Vidva se šalita, eni mislijo resno.
Najbogatejši zemljan (Buffet) je rekel, da bo potomcem razdelil samo 1% premoženja, ostalo bo namenil v dobrodelne namene. Glede na to, da je ta 1% njegovega premoženja bistveno več, kot je on prejel od svoji staršev, ki niso bili ravno revni, ne vidim nobenih težav, da ne zapusti večjega dela premoženja. Če pa predstavlja 30% premoženja staršev tisto premoženje, ki so ga sami podedovali, bi se pa spodobilo, da vsaj teh 30% prenesejo na potomce.

[papez46]

Mislim, da si tudi nekoliko narobe razumel korenje. Mislim, da je s tem, ko je rekel, da se premoženje razdeli, mislil, da se določi, kdo bo kaj dedoval in ne da se dedičem premoženje že tudi dejansko izroči.

Če sem kaj narobe razumel - se pardoniram!

Ampak, kaj naj se razdeli in komu, ter kdaj?

Se mi zdi, da življenje le ni tako zelo enostavno. Morda zelo naivno razmišljam, da je dediščina nekaj - kar je ob recimo "moji smrti" ostalo za menoj. Kdo so dediči po meni po moji smrti - se tudi načeloma ve.

:lol: :lol: Takole med brati - imam lep namen - tole zemljico "tlačiti", še kakih - recimo 20 ali 25 let. Kaj bo z mojim današnjim premoženjem, ali potencialno dediščino čez 20 ali 25 let? Morda je bo več, morda manj, morda nič. Kdo ve?
Jaz ne! :mrgreen:

Lahko me pa že jutri ni več? :oops:

Jasno je, da je - kot je SloCop navedel, fino vse delati jasno in glasno, tako da vsi vedo pri čem so. Tukaj je igra skrivalnic "grda", pa vendarle še kako aktualna.
Zakaj? Kaj koga od staršev ( še posebej če je potomcev več ) vodi v to, da mu je eden od otrok bližji, zakaj favorizirajo enega, drugi pa je "nič vreden"?

Vsak primer je poseben. Vsak drugačen.

In ker gre za naslovni primer, klasika, sedaj nekdo ugotavlja, da je brat - grdo delal z mamo. Pa razen tega ne pove nič drugega! :x Sta mama in brat naredila kaj narobe? Zakaj? Verjetno da ne. Če pa, je najprej brat tisti, ki je pravi naslov za pojasnila. Če so odnosi zdravi in imajo vsi "čisto vest".

No, ja, vsaj sam bi verjetno najprej vprašal ( če bi ga imel ) brata, kako in kaj, čeprav verjetno bi sam zelo dobro vedel, če se nisem prav dosti "brigal" za mamo, nekdo pa se je - koliko je ura.

[jaki79]

@papez 46: saj ravno zato ker starši ne vedo, koliko časa bodo še živeli (lahko še 10 let, lahko še 50 let) je smiselno, da je dogovor o dedovanju takšen, da obdržijo toliko premoženja, da zavarujejo svojo prihodnost, kar pa ne rabijo pa razdelijo takoj, za preostalo premoženje pa naredijo dogovor, kako se bo razdelilo (da ni krega po njihovi smrti) - razen, če želiš premoženje uporabljati kot žeton, da dobiš potrebno pozornost; s čimer itak priznaš, da si bil pač slab starš (če ne drugega otrokom nisi uspel vzgojiti čuta za osnovno spoštovanje do staršev). Čisto preprosta in racionalna logika. Premoženje, ki pa ga otroci podedujejo ob smrti starša, ko so otroci stari približno 55 let, pa koristi le še vnukom - kar tudi jasno govori o tem, kakšen odnos je med otroci in starši.

[Furbo]

Meni je zelo všeč, ko starši za časa življenja lepo razdelijo premoženje, da po smrti ni prepirov in tožb, ki koristijo samo odvetnikom.

Če bi se z mamo ravnalo slabo, je imela vso pravico pogodbo razdreti.

Zdaj ko je gospa pokojna, se pa naenkrat pojavljajo skrbi, da se je z njo ravnalo slabo? Hmm. A ni malce pozno? Kje je bila ta skrb prej? Motivacija je očitna.

[firefly]

@jaki: Ne. Sploh. Ljudi ki bi lahko "razdelili" in še vedno imeli dovolj je 5%. In ti poskrbijo za finance otrok že prej. Vsi ostali "razdelijo" eno nepremičnino po smrti. Se pa še kako strinjam da se dedovanje dogovori PREJ in da je dolgo jasno kdo dobi kaj in zakaj.

[jaki79]

@firefly: Ne vem, če sva se razumela. Jaz ne pravim, da razdelijo vse, ampak le toliko, kot ne potrebujejo. Običajno se hiša seveda deli po smrti, saj v njej bivajo, kot rečeno govorim o ostalem premoženju, ki je nepotrebno ... Kako veš, če je nepotrebno? Če se npr. zadnjih 10 let denar le nabira in nič ne troši (niti ni jasne predstave, zakaj naj bi se zapravil) je jasno, da ga ne potrebuješ toliko. Moja izkušnja je, da je ta delež precej več od 5%.

[đozo]

...vse skupaj je dejansko"žalostno,je pa dobro,da si mi vsi iz"x generacije odpremo oči,ter si z našimi"sinovi vred,natočimo čistega vina

"krnekaj....zgleda,da imava čist isti"koncept

"simony
...imam svaka,ki je ostal doma skupaj z mojo taščo,svojo ženo in otroci.Ti povem,da je tako apatičen,da si noče niti nadstreška za avto postavit.

..zakaj
..zakaj pa bi,če bo pa moral po smrti mame,še mojo ženo in brata izplačevat....z čimer se sicer jaz osebno,moralno ne strinjam in to ob kakšni priliki,tudi svoji ženi"navržem :wink:
...vedi,da ima moja tašča penzije cca 400eu in ne kot tvoja cca 1100eu,da si je lahko sama plačevala"dom ostarelih...je verjetno bila v službi,kakšen poddirektor SCTja
...in,če mojo taščo"položi v pojstlo,kdo jo bo...,kajti v nasprotnem,bo treba"dom doplačevat za cca700eu.Za mojo ženo bi bilo v tem primeru ziher najboljše,če svojmu bratu takoj podpiše"izročilno,ter se tako tako reši"samoprispevka,kater se lahko vleče tudi cca 10l :wink:
...kaj pa"grunt...vreden je cca 30000eu...sedaj si pa izračunaj

..in sedaj,k bistvu
..moja tašča prav uživa,ko moje nečake po svoje vzgaja,ter ob vsaki priliki svojo"domačo snaho"obira....skratka,uživa,ker ji nič ne manjka

ps
njenemu"ljubljenemu sinu,se pa ob vsem tem,dvigujejo lasje....jaz mu pravim,da bi bil odličen"unproforovec :wink:
ps
..verjamem,da veš,kaj vse imam v mislih
ps...veš,biti doma je lahko tudi"božja kazen

[papez46]

@Jaki79, zdej pa ne razumem več - tebe! :roll:

Če povzamem:
-ata
-mama
-otroci, polnoletni, na svojem - tako ali drugače.

Ata in mama, sta te otroke naredila, vzredila in vzgojila. Jim dala vse, sebe in še kaj, sedaj pa, ko so otročički odfrleli, ATA in MAMA, pa še vedno pridno hodita v službice, po potrebi in zmožnostih "podpirata" svoje otroke na razne načine - od varstva njihovih otrok, do še česa drugega - sedaj pa jima recimo poleg tega še kak € ostane ali ostaja in se "nabira".

Če se sedaj nakaplja ATU in MAMI, recimo 20 jurjev v par letih, pa ker ne vesta kaj bi z njimi - jih po tvojem naj bi razdelila - otrokom? Sem te prav razumel, ali sem te narobe bral? :oops: hock:

[kremenček]

Da se oglasim: ravnokar se dogaja podoben primer, v katerega sem vpleten le posredno. Namreč možakar ima raka in to v zadnjem stadiju. Zanj naj bi skrbela in prevzela grunt ena hčera, brat naj bi dobil odškodnino (ustno dogovorjeno). A že sedaj se vidi, da hči, ki naj bi prevzela grunt, tega ni sposobna obvladovati. Še vrta ne mora in ne zna opleti. Za očeta, ki je sedaj na postelji, naj bi skrbela. A kako? Vsi naj bi prihajali na obisk, brat naj skrbi zanj, ker ona pač nima časa, kupuje najcenejšo hrano, skratka vse na minimumu, pa še to, kar se plačuje, gre iz očetovega fonda. Da bi ga dala v dom, noče razmišljati, ker to stane, torej bo manj ostalo zanjo po očetovi smrti.

Da ne dolgovezim: kako naj sedaj njen brat ve, kaj le ta dela v času, ko ni prisoten? Je dala očetu v podpis dokumente o preužitku in ga prepričala, da je lahko vse njeno, ker je ona z njim? Seveda ne bo povedala, kaj točno podpisuje, oče pa bo morda v tistem trenutku pod vplivom pomirjeval in bo podpisal nekaj, kar priseben ne bi?! Kako naj potem brat izpodbija nek dokument, napisan na roko? Še avto naj bi dobila očetov, čeprav še svojega starega ne vozi, k zdravniku ga vozi druga hči ali njen mož.

Ni enostavno, še posebej, če poznaš situacijo. Z moje strani se nočem vpletati, a me boli, ko vidim, ko nekdo izkorišča lastnega očeta z namenom pridobitve nepremičnin, ki je ne bo mogel vzdrževati. In v tem zgoraj opisanem primeru bo najverjetneje šlo vse skupaj v prodajo, ko oče umre.

V tem primeru brat tudi ne potrebuje nujno denarja, ker ima že svojo hišo in otroke (prav zaradi tega tudi ni želel prevzeti grunt in izplačati sestre), a kot je nekdo napisal, denar lahko koristijo njegovi otroci, za lažji začetek osamosvajanja.

Bodimo realni, to so dejstva, ki jih poznam, in teh primerov ni malo. Morda bo kdo rekel, da bi slišal nasprotno stran, kar se strinjam, a kot sem napisal: sem le posredno v to vpleten.

LP

[papez46]

hock: Torej nekako NI težava v starših, ki bi nekaj kao - MORALI - že za časa življenja zapustiti in zapuščati svojim potomcem, pač pa v ................ :oops: ...............teh otrocih samih. V bratih in sestrah, ki želijo "nadmudriti" eden drugega in "pobasati več, kot so jim namenili starši ali pa jim določa nek "zakon o dedovanju". :mrgreen: