[JozkoPetarda]

Merlin, točno tako, inverter sam "kompenzira" jalovo energijo.
Sicer nevem kaj bi si rad dokazal s temle prerekanje, ampak očitno ti tole področje ni ravno domače.

Tole o 10% padca napetosti je pa tudi potegnjeno iz riti. 10% napetosti na 20m dolgem kablu ali 10% na pol metra dolgem kablu je povsem nekaj drugega. V prvem primeru nič kritičnega, v drugem primeru požar.

[Tone]

Jalovo breme se sicer da kompenzirati, a da bi to delali inverterji za 100€ mi je povsem neverjetno, tok je treba dovesti, 2ms prej ali pozneje. Naj me kdo razsvetli kako.

[Merlin1]

Merlin, točno tako, inverter sam "kompenzira" jalovo energijo.
Sicer nevem kaj bi si rad dokazal s temle prerekanje, ampak očitno ti tole področje ni ravno domače.

Tole o 10% padca napetosti je pa tudi potegnjeno iz riti. 10% napetosti na 20m dolgem kablu ali 10% na pol metra dolgem kablu je povsem nekaj drugega. V prvem primeru nič kritičnega, v drugem primeru požar.

Zahvaljujem se za zelo strokoven odgovor.
Na inverterje jalovo energijo in kable se predobro spoznate, da bi ohranili nivo komunikacije.
Kabli se dimenzionirajo po dopustnem toku in padcu napetosti. :wink: in jasno mi je na kak način poteka kompenzacija. Res pa ne kako to poteka v inverteju.

[Homer]

Jalovo breme moraš kompenzirati na bremenu in ne na inverterju.
Je pa treba povedati, da so agregati in inverterji narejeni za določeno navidezno moč in ne za delovno moč. Torej za VA in ne W!

[hrustalec]

Lotite se raje malo večjega agregata cca 5KW. Zalogo energije pa shranit v malo večje akumulatorje cca 4x250Aha ali pa še več akumolatorjev. Pa lepo bi bilo če bi bil agrergat vodno hlajen, pri 5KW imaš cca 10KW toplotnih izgub te pa filat v zalogovnik. Na akumulatorje lahko vežeš solarne panele pa boš zelo malo jemal iz omrežja. Investicija je cca 2000€ pa si skoraj neodvisen od elektra. To sedaj propagirajo po nemčiji namesto fotovoltažnih elektrarn, da zagotoviš energijo zase.

lep pozdrav

[11071]

Najprej lep pozdrav vsem skupaj,razmišljam kako bi se dalo dobiti štrom preko motokultivatorja (muta) motor acme 9KM bencin.Muta čez zimo stoji, no razen ko sneži goni rolbo.Kakšen generator bi bil potreben in kje bi dobil kakšne konkretne informacije.lp

[malimojster]

@11071
Torej tvoj problem je v pridobitvi generatorja. Se popolnoma strinjam s teboj, vsi ponujajo kompletne agregate, vendar nikjer ne najdeš samega generatorja. In ker očitno ni trgovine, ki bi ti prodala 3kW sinhroni generator, ti ne ostane drugega kot bolha. Kupiš nekaj pokvarjenga in zamenjaš motro ali AVR in poganjaš z kultivatorjem. Je pa res, da se ti ne splača preveč vlagati v to in je skoraj bolje kupiti nekaj namenskega.

Torej pogovor je o invertrjih itd. itd...
Torej zmanjka elektrike, kaj bomo storili? Prva stvar je, da pozabimo na televizije, internet, luči itd. ker so to nepomembni porabniki. Skrbeti nas morata ogrevanje in zamrzovalne skrinje (hladilnik še preživi). Obtočna črpalka max. 100W, skrinja max. 200W. Da bo vse skupaj delalo potrebujemo nekje 1kW inverter. Povprečna poraba okoli 200W kar pa vsak avtomobilski alternator zmore. Močnejše zadeve niso rentabilne.

O samogradnji agregata.
Kosilnica, en malo boljši alternator, star akumulator od avta in 1kW inverter. Zakaj star? Akumulator je ponavadi precej dober v avtomobilu, zjebe pa ga nizka temperatura kjer mu pade kapaciteta tudi do 60%. Če je nekje v prostoru, potem deluje brez problema. In če vse lepo deluje potem brez problema poganjate nujne porabnike v hiši. Tudi radio.

[okram]

Hja, moj dizel voz ima nek grelec, ki se vklopi, ko je zunaj mraz, da začne prej segrevati kabino. Pravijo, da ima grelec 1kw, spredaj pa imam eno konjsko varovalko od 100A, alternator pa naj bi bil za ta model cca 150 A. Drugače si ne predstavljam, kje bi vleklo 100A - morda iz akumulatorja, pa še to samo takrat, ko je poln.

To ti je za sam start, ker ti gorivo vžge grelna svečka

nekatera vozila imajo električni grelec kabine, ki deluje dokler se hladilna tekočina ne segreje

[okram]

morda bi bilo bolje okvarjen agregat z delujočim bencinskim motorjem predelati

[JozkoPetarda]

Jalovo breme se sicer da kompenzirati, a da bi to delali inverterji za 100€ mi je povsem neverjetno, tok je treba dovesti, 2ms prej ali pozneje. Naj me kdo razsvetli kako.

Zdaj mogoče te moti to, da je kompenzacija jalove energije ponavadi izvedena na AC sistemu, brez vmesne pretvorbe v DC. Ta sistem je dejansko bolj kompliciran.
Če pa gre za DC-AC pretvorbo, pa je kompenzacija jalove energije samodejna. Saj gre samo za fazni zamik toka napram napetosti. AC tok na izhodu inverterja ni nujno v fazi z napetostjo. Ubistvu je zelo redko v fazi z napetostjo, sploh če je breme induktivno ali kapacitivno. Narava bremena poskrbi da tok prehiteva ali zaostaja za napetostjo. Kam ta energija gre oziroma od kje jo inverter vzame? Ubistvu gre za pretakanje energije med bremenom in kondenzatorskim blokom v inverterju. Ta energija sicer povzroča nekaj večje izgube v inverterju, ampak to še zdaleč ni enako faktorju cos(fi) ampak bolj razlika v tem ali ima inverter izkoristek 92 ali 93%.

Aja, tega ne pričakovat od "modifed sine wawe" "inverterjev" za 50€. Tisti ki dajo od sebe pravi sinus pa nimajo težav s tem.

Jalovo breme moraš kompenzirati na bremenu in ne na inverterju.

Seveda je bolj higienično če kompenziraš na bremenu, vendar tudi inverter zna kompenzirat izgube. Več poti vodi v Rim. Ene so bolj prave kot druge. Kar pa ne pomeni...

Lotite se raje malo večjega agregata cca 5KW. Zalogo energije pa shranit v malo večje akumulatorje cca 4x250Aha ali pa še več akumolatorjev.
...
Investicija je cca 2000€ pa si skoraj neodvisen od elektra.

Drži, še bolje če imaš kogeneracijo iz biomase.
Samo ko vzameš v račun da taki akumulatorji zdržijo ene 500 ciklov, potem je pa konec veselice. Zelo draga elektrika je to.

In na koncu Merlin1 samo zate:
20mm^2 kabel ima upornost 880uOhm/meter. Pri 100A je to padec napetosti celih 88mV/m (kar je precej manj kot 1% padca napetosti če je napajalna napetost 12V, če rečemo da kabel od alternatorja do akumulatorja ponavadi ni daljši kot 1m, razen če imaš kakega BMWja ali Mercedesa z zadnjim pogonom, ki ima akumulator v prtljažniku, samo oni itak uporabljajo precej debelejše kable kot 20mm^2). Ali drugače 8.8W izgub na meter kabla. Ni glih katastrofa. Zdej lahko bi izračunala za koliko se bo povišala temperatura vodnika, če bi poznala še temperaturno upornost izolacije in površino... to prepuščam tebi.

[Merlin1]

Ni se mi za preračunavat za koliko bo se segrel. Iz lastnih izkušenj, ti povem, da bo 20mm2 kabel pregorel z trajnimi 100A in sicer na kabelskih čevljih. Gretje kabla z 8,8W je tudi konkretno. V kolikor koga zanima več o dimeziranju kablov se lahko prebere na spodnjem linku <!-- m --><a class="postlink" href="http://lrf.fe.uni-lj.si/e_eir/eir03.pdf">http://lrf.fe.uni-lj.si/e_eir/eir03.pdf</a><!-- m -->.
Ne vem pa zakaj taka reakcija, če sem se opozoril le na W.

[JozkoPetarda]

Ja tudi kabel čevlje je treba znat pravilno dimenzionirat, pa pravilno stiskat na kabel.
Pa spojne površine morajo biti čiste, da so rezultati zadovoljivi.

Aja, pa dimenzioniranje večžilnih kablov, ki so vgrajeni v stenah v PVC ceveh, v izolaciji ali pod ometom nima kaj dosti veze z enožilnimi kabli, ki visijo v zraku in imajo nemoteno hlajenje (v večini primerov pa še malo piha okoli njih). Ta dokument ni ravno najbolj primeren za automotive aplikacije. Ampak jasno kaže da je 100A dovoljeno že na 16mm^2 kablu, če ga približno pustiš da se hladi v zraku.

[Tone]

Glede kabla se strinjam, tudi 10A/kvadrat ni nič posebnega za v motorski prostor avta.

Glede jalove energije, seveda, 4 kvadrantni sinusni konverter bo to opravil "brez malice", ampak koliko pa je taka stvar.

Glede akumulatorjev za elektriko se pa vedno spomnim na une naivčine, ki jih je kazalo na TV Slo, ki so nabavili dodatne svinčene akumulatorje za svojo sončno elektrarno. Takrat sem šel računat in prišel do podatka, da so redki akumulatorji, ki v svoji življenski dobi shranijo oziroma vrnejo več elektrike, kot so vredni. Skratka tudi če je vsa kogeneracija zastonj, bo elektrika iz take elektrarne še vedno dražja kot iz omrežja, elektrika v Slo je skorajda zastonj, v tako opevani Germaniji je če se ne motim več kot 100% dražja. No tudi pri nas bo, ko bo zalaufal TEŠ6.

Še vedno pa ne vem kateri inverter nabaviti za skrinjo in hladilnik, 500W bo po moje ob zagonu klasičnega kompresorja počepnilo, da ima primerek za 60€ 2kW vršne moči pa ne verjamem.

Glede starih avtomobilskih akujih pa; kar sem jih jaz zamenjal v zadnjih recmo 20 letih so bili vsi neuporabni za karkoli, razen za glajenje alternatorja. Največkrat kapaciteta pade toliko, da ne uspe za 2s verglati motorja, ali pa pride do slabega spoja nekje v akumulatorju.

[Pepe]

...v tako opevani Germaniji je če se ne motim več kot 100% dražja. No tudi pri nas bo, ko bo zalaufal TEŠ6.

No, predvsem bo morala biti dražja zaradi škodljivih pogodb za obnovljive vire energije.

[JozkoPetarda]

Nobenih 4 kvadrantnih inverterjev ne rabiš. Sploh kaj bi ti koristil 4 kvadrantni inverter, če pa so porabniki na električnem omrežju "konstantna" bremena, ki praktično 99% časa tečejo v prvem kvadrantu?
Da bi skrinja (ali pa katerikoli drugi porabnik v hiši) prešla v generatorski ali zavorni režim še nisem slišal.

Še enkrat, vsak inverter, ki da od sebe čisti sinus, bo poskrbel za kompenzacijo samodejno. Brez vsake napredne logike v ozadju.

Se pa strinjam z vsem kar si rekel okoli akumulatorjev, kogeneracije in TEŠa. Računice ni, se pa dobro sliši.

Če te zanima za skrinjo pa lahko doma probam kako se obnese 500W oziroma 800VA UPS (sinusni za 100€):
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ceneje.si/Izdelek/3766549/nerazvrsceno/ostalo/ostalo-nerazvrsceno/ups-brezprekinitveno-napajanje-powerwalker-vi-800-sw-atisti-sinus">http://www.ceneje.si/Izdelek/3766549/ne ... isti-sinus</a><!-- m -->

Peč na uplinjanje z vsemi črpalkami, ventilatorji in podobnim deluje BP na ta UPS.