[Žerjavar]

Žal ni isto. (enačiti sliko ter objekt)

Daj to malo razloži! Ampak v smislu avtorskega dela. Brez, da se spuščaš v vsebino (slika, kip, pesem, roman, melodija, ...) ali obliko (ravninska slika, prostorsko telo, majhno, veliko, na papir narisano, hologram, ...) dela. Skušaj odgovoriti na moja vprašanja (se končajo z ?).

Pa še malo k balkonu: Citiram odlomke iz Uredbe o vrstah objektov:
enostavni objekt ...vzdrževanje objektov ... investicijska vzdrževalna dela ... se ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost, in zunanji videz...

Uradno ne smeš zapreti balkona, ker boš spremenil namembnost (razen, če boš dokazoval, da je to še vedno balkon, kjer sušiš perilo, greš kadit, ...) in zunanji izgled.

Pri zunanjem izgledu pa je očitno stvar debate. Je posebej našteto, kaj spada v inv. vzdrževanje kot enostavni objekt, čeprav so v nasprotju z osnovnim določilom:
- Klima naprava - zunanja enota spremeni zunanji izgled
- Toplotna črpalka - isto
- Vetrnica za proizvodnjo el.energije - isto.
...
Namestitev antene (TV, satelitska, ...) ni našteto kot enostavni objekt. V čem pa je razlika, če ima vsako stanovanje bloka zunaj enoto klime in/ali satelitski krožnik?

[betonmajster]

Vsak objekt je "avtorsko delo". Preberi si zakon o avtorskih pravicah.

Se popolnoma strinjam! Zakona o avtor ... ne poznam v detajle, vem le osnovno vsebino. Postavljam vprašanja:

Ali ima avtor pravico in možnost izterjati kako materjalno odškodnino za moj poseg?
Ne če jo imaš doma ter z njo ne opletaš okoli (oglašuješ) kot njegov "proizvod".
Ali nisem slike plačal in je postala moja last?
Si in je tvoja last.
Ali potem nimam pravice delati z njo po svoji volji: jo poporaviti, raztrgati, vreči v peč, ... ?
Imaš.
Ali je problem drugačen, če je avtor mag akademski slikar ....
Ne ni.
Ali je problem drugačen, če je avtor uni dipl ing arhitekture in je objekt slika (načrt) za stanovanjsko hišo?
Tudi ne.

No evo pa še moje vprašanje:

Ali lahko v recimo Bohinju postaviš objekt, recimo v kraškem stilu? In zakaj ne?

No pa smo tam, žal ni enako.

Vse skupaj je itak smešno, samo, takih vprašanj (1 post) v Švici nebi spraševali. Tudi, razumem, da se vpraša tukaj anonimno, da v primeru "hit and go" sistema nisi predčasno opozoril nase "uradnikov". Samo pravila so pravila.

Če pa dobiš nekoga (arh.), ki se ti "zainati" boš pa podiral, posebej, če boš imel na črno. Večina sploh nima od upravne enote izdanih UD in gradbišče še ni zaključeno. :mrgreen:

[Žerjavar]

Ali lahko v recimo Bohinju postaviš objekt, recimo v kraškem stilu? In zakaj ne?

Sam dobro veš, ker je stvar nekje zakonsko določena (mislim da prostorski plan). O tem lahko le debatiraš in daš pobudo za spremembo določila. Ni pa fer, če nekdo v takem primeru grozi z avtorskimi pravicami.

Sem naročil in plačal načrte, izdelavo, ... Hiša je moja, jo lahko spreminjam, avtor nima kaj reči. Navsezadnje je avtor s svojimi pravicami tudi fasader, ki je dokončno definiral nianso barve. Če je avtor (arhitekt) računal na kake možnosti poznejšega posredovanja, bi moral to v pogodbi navesti - detajlno, kaj je predmet avtorstva.
Prav gotovo balkon kot tak to ne more biti. Lahko je njegova izvirna oblika ali enkratna (posebna) konstrukcija.

[papez46]

:lol: :lol: Vplivi "balkana" so še vedno tu. :roll:

Naročiš projekt pri "arhitektu". Človek ima nek svoj prepoznaven stil in slog. Ti imaš neko določeno preferenco do takega stila - zato tudi naročiš projekt pri tem in tem "arhitektu".

V projektu so točno in natančno definirani vsi elementi objekta - arhitekture. Gabarit, etažnost, naklon strehe, materiali in barvne nianse ter razni povdarki in detajli.

Res je - projekt si plačal, avtorske pravice pa ostajajo - avtorju. Namreč - če sedaj ti s svojim "pokvarjenim okusom", :oops: ( ali zaradi modnih kapric druge žene ) začneš celo bajto spreminjati - bo hudič!

Vsak, ki bo šel po prenovi mimo te bajte - bo rekel .................. hock: 3,14 ...rija, pa temu "arhitektu se je čist scufal", pa kaj je znorel? :roll:

Bo?

In spet nazaj na kolesa ................ zakaj u iber spedenani in predelani nafrizirani, dol spuščeni, prebarvani v vse možne stayliš barve " audi A5" nima na zunaj nikakršnih oznak proizvajalca?

Ker lastnika tega avta ( predelanega) proizvajalec lahko sodno preganja - seveda če se tak predelan avto pojavi v javnosti ( revije, katalogi, reklame ) - saj nima ničesar skupnega z originalom in je lahko slaba reklama ali referenca proizvajalcu.

[betonmajster]

@žerjavar
Oba veva, da iz tega:
Če smo čisto pikolovski, lahko na črno "pozidavo_zasteklitev" reskiraš tožbo arhitekta objekta. ne bo nič, sem napisal "pikolovski".

Evo samo del iz <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.uil-sipo.si/uil/dodatno/koristni-viri/pogosta-vprasanja/avtorska-pravica/">http://www.uil-sipo.si/uil/dodatno/kori ... a-pravica/</a><!-- m -->:

Obarvano rdeče:

Kaj so avtorska dela?
Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, na primer:

govorjena dela, kot so govori, pridige, predavanja;
pisana dela, kot so leposlovna dela, članki, priročniki, študije in računalniški programi;
glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
koreografska in pantomimska dela;
fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
avdiovizualna dela;
likovna dela, kot so slike, grafike in kipi;
arhitekturna dela, kot so skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
kartografska dela;
predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).


Kaj ni varovano kot avtorsko delo?
Kot avtorsko delo niso varovani:

ideje, načela, odkritja;
uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
ljudske književne in umetniške stvaritve.

Kdo velja za avtorja?
Avtor je fizična oseba, ki je delo ustvarila. Avtor je praviloma tisti, čigar ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden na izvirniku ali pri objavi dela.

Kaj je izkoriščanje avtorskega dela?
Kot produkt človekovega duha je avtorsko delo nematerialna dobrina, ki pa jo je možno z določenimi postopki reproducirati v telesni obliki (izdelava kopij) oziroma netelesni obliki (priobčitev javnosti) ali predelati v novo avtorsko delo (prevod, adaptacija), čemur pravimo izkoriščanje avtorskega dela.

Kaj je avtorska pravica?
Avtorska pravica je skupen izraz za številna upravičenja, ki avtorju zagotavljajo uresničevanje premoženjskih (materialnih) in osebnih (moralnih) interesov v zvezi z izkoriščanjem avtorskega dela. Delimo jih na materialne avtorske pravice, moralne avtorske pravice in druge pravice avtorja.

Kaj so materialne avtorske pravice?
Materialne avtorske pravice dajejo avtorju monopol nad posameznimi oblikami izkoriščanja avtorskega dela (pravica do reprodukcije, pravica do javnega izvajanja itd.). Avtor bo svoje materialne interese uresničil tako, da bo sam izkoriščal svoje delo ob izključitvi vseh drugih, ali da bo dopustil izkoriščanje svojega dela komu drugemu proti plačilu.

V zadnjem času se materialne avtorske pravice ne nanašajo več zgolj na izkoriščanje avtorskega dela, ampak tudi na določene oblike razpolaganja s primerki avtorskega dela (pravica distribuiranja, pravic dajanja v najem).

Kaj so moralne avtorske pravice?
Moralne avtorske pravice predstavljajo duhovno vez med avtorjem in njegovim delom. Moralne avtorske pravice zagotavljajo avtorju uresničevanje moralnih interesov v zvezi z njegovim delom, tudi če je pravico do izkoriščanja dela prenesel na drugo osebo.

S pomočjo moralnih avtorskih pravic bo avtor lahko zahteval, da se na vsakem primerku avtorskega dela ali ob vsaki javni priobčitvi avtorskega dela navede njegovo ime, se uprl skazitvi ali okrnitvi svojega dela itd.

Kaj so druge pravice avtorja?
Poleg materialnih avtorskih pravic obstajajo še premoženjska upravičenja, ki niso monopolne narave, temveč avtorju zagotavljajo zgolj denarno nadomestilo (sledna pravica, pravica javnega posojanja) ali kak drug premoženjski interes (pravica dostopa).

Kako postane avtorsko delo varovano?
Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, zato ni potreben noben postopek, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Primer: ko pisatelj napiše roman, je njegovo delo že varovano in ima na njem avtorsko pravico. Avtorska pravica traja za avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti.
.
.
.
.
itd

Torej teoretično rabiš soglasje.....edino, če imaš tako veliko parcelo, da se "dozidkov" ne vidi iz javne površine_ceste :mrgreen:

[Žerjavar]

Kaj so materialne avtorske pravice?
Materialne avtorske pravice dajejo avtorju monopol nad posameznimi oblikami izkoriščanja avtorskega dela (pravica do reprodukcije, pravica do javnega izvajanja itd.). .

Če sem zazidal balkon, nisem kršil nobenega od določil.

[betonmajster]

@žerjavar
Rabiva "arbitra", oba stojiva na svoji strani reke in veter nama v obraz piha, tako, da se ne slišiva. :mrgreen:
@papež
Ti ne smeš biti, bi bil pristranski. :lol:

Upam, da moderator ne bo zbrisal. Kljub offtopicu, se mi zdi zanimivo, ker je nakazan še en problem, ki ga nisem zasledil tle na forumu.

[vuego]

Bom probal js. Sama arhitektura kot stavba v vecini primerov ni avtorsko delo. Je pa s strani avtorske zakonodaje veljavna zascita objektov, ki so "arhitekturni dosezki". To so objekti narejeni preko arhitekturnih natecajev in ostala reprezentancna arhitektura priznanih arhitektov. Torej za zazidavo balkona v vecini primerov ni potrebno soglasje arhitekta.

Drugo pa je, ce je potrebno gradbeno dovoljenje. V teoriji je to takrat, kadar se spreminjajo bistvene lastnosti objekta. To ne pomeni namembnost iz prostora za susenje perila v dnevno sobo, ampak npr mehanska odpornost in stabilmost, energetska ucinkovitost in nenazadnje skladnost s prostorskim aktom. Ce se s posegom ne spreminjajo bistvene zahteve, gd ni potrebno. Glede na opis bistvenih zahtev, pa je torej v večini primerov za tak poseg zakonsko potrebno gd.

[izotop]

Bom probal js. Sama arhitektura kot stavba v vecini primerov ni avtorsko delo. Je pa s strani avtorske zakonodaje veljavna zascita objektov, ki so "arhitekturni dosezki". To so objekti narejeni preko arhitekturnih natecajev in ostala reprezentancna arhitektura priznanih arhitektov. Torej za zazidavo balkona v vecini primerov ni potrebno soglasje arhitekta.

no, vsaka arhitekturna stvaritev ima svojega avtorja. o priznanju, ali je to delo presežek in na kakšen način zbornica ipd vrenodsti ta zadeve, je pa druga zgodba. vsi poznamo, kako se je že marsikatera takšna arhitektura brez večjih zadržkov podrla, kar se bo sigurno dodgajalo tudi v naprej.
hočem povedat, pri (takšnem) avtorstvu gre za bolj druge zgodbe, se pa da zgovarjat tudi na to, predvidevam.

pri zazidavi balkona pa gre (spet predvidevam) za željo, da se npr. v stanovanjskem bloku poveča določen prostor stanovanja. mislim, da je vsem jasno, da gre za povečanje stan. površine. zame je logično, da se za takšno spremembo zahteva gd in soglasje etažnih lastnikov, kot se recimo zahteva gradbeno za prizidek hiše. najbrž je pri tem vsem tudi na mestu presoja, ali bo takšna sprememba na večstanovanjskem objektu vplivala npr na požarno varnost, zagotavljanje ostalih pogojev itd. in nenezadnja gre tudi za spremembe na sami podobi in materialih objekta, ker ko se enkrat začne "ciganija", je konec. mislim, da je največkrat težnja predvsem zaradi zadnjega.
vendar, če nadaljujem misel iz zadnjega stavka: vsi pa tudi vemo, kako je na objektih različnih starosti: na novem so vsi pozorni in samo špecajo vse po vrsti (po eni strani upravičeno, saj gre za skupno lastnino in na nek način se s stakimi "podvigi" nižamo vrednost ali zaželjenost naprememičnine, zamenja se struktura lastnikov ipd), pri starih pa vozi miško..

tako, moje razmišlanje bolj po domače, ne bi se zdej preveč speščal v debato glede zakonodaje ipd.

[papez46]

:lol: :lol: :lol: Ok, ne bom arbitriral! :wink:

Poglejmo pa si dva tipična primera "balkonov". Prvi je tisti klasični, ki "štrli" ven iz osnovnega gabarita objekta. Recimo 1,2m globine in 3m širine. Torej klasična AB konzolna konstrukcija brez izolacije in z izvedeno tako ali drugačno ograjo. Če je to blok, običajno po celi vertikali.
Drugi je "loža balkon", pomeni da je balkonska ograja poravnana z ravnino fasade, odprt prostor pa je pomaknjen v globino etaže. Tudi tu je običajno to AB konstrukcija - v tem primeru ni nujno da je konzola je pa brez izolacije.

Pa sedaj "zazidajmo" obe varianti in poglejmo kaj se je spremenilo.

1. odstranimo balkonsko ograjo; do višine parapeta pozidamo ali naredimo neko montažno konstrukcijo z izolacijo; prostor med parapetom in gornjim balkonom zapremo z okni; obstoječa stara okna in balkonska vrata odstranimo; po možnosti naredimo še izolacijo tal in nov estrih; v večini primerov pa se prestavi še radiator na novo zunanjo steno in celo poruši stari obstoječi parapet, ter tako poveča površina kuhinje ali dnevne sobe.

Kaj se je spremenilo?
- zunanji izgled
- statična obremenitev AB konzole balkona se je BISTVENO spremenila,
- obod zgradbe ima nove fizikalne komponente, ki lahko negativno ( ker niso kompatibilne s prvotno zasnovo ) vplivajo na ostale elemente
- spremenila se je instalacija toplovodnega ogrevalnega sistema
- povečala se je neto ogrevalna površina
- povečala se je neto stanovanjska in s tem uporabna površina
- spremenili so se bistveni elementi stanovanja, kot so vpisani v E etažno lastnino
- meteorna voda iz nove površine fasade ( 5,4m x 2,5m = 13,5m2 ) sedaj nemoteno teče na spodnji nezaprti balkon hock:

2. V bistvu enako kot pri opciji 1, le da je aktualna le čelna fronta, dočim sta bočni že rešeni.

Kaj se je spremenilo?
- zunanji izgled
- statična obremenitev AB konstrukcije balkona se ni BISTVENO spremenila,
- obod zgradbe ima nove fizikalne komponente, ki lahko negativno ( ker niso kompatibilne s prvotno zasnovo ) vplivajo na ostale elemente
- spremenila se je instalacija toplovodnega ogrevalnega sistema
- povečala se je neto ogrevalna površina
- povečala se je neto stanovanjska in s tem uporabna površina
- spremenili so se bistveni elementi stanovanja, kot so vpisani v E etažno lastnino

Spremembe so torej več kot očitne. Kaj kdo zanemari, ali kaj kdo smatra za bistvo, je širok pojem in stvar nikoli končane debate.
Posledice - predvsem negativne pri takih "zazidavah" - pa so jasne tudi na tem forumu. Eni sprašujejo, kako lahko ukrepajo proti sosedu, ki je "zazidal" balkon nad njimi in imajo sedaj probleme z zamakanjem, vodo in še čem, po drugi strani pa imajo težave s plesnijo, kondenzom in še čem tudi tisti, ki "zazidajo" balkon.

Zakaj je torej potrebno GD in soglasje "projektanta" mislim da ni potrebno dodatno pojasnjevati.
Ali pač? :roll:

[Leonard]

Akademiki- se mi zdi da tisti ki je postavil vprašanje več ne bere teme...

Moj nasvet je- idi ali bolje idita oba lastnika na lokalno UE vprašat tistega vodjo oddelka kaj storiti. Le on bo odločal o tem, kaj je ustrezno. Gd za takšno malenkost je res potrata družbene energije in denarja davkoplačevalcev.

Nihče normalen od arhitektov ne bo težil če mu je kdo zaprl balkon, normalen sosed ne bo klical inšpektorja zaradi zaprtja balkona- še vesel bo. Na UE bodo veseli, če se jih ne bo obremenjevalo s PGD in še čim... Ko bo hudobija prijavila odstopanje od okolice pa bo najbolj pomembno ali so vsi lastniki soglasni z izvedbo.

če 100% želiš izvedbo zasteklitve boš pač po potrebi naročil legalizacijo, če bo tako odredila uradna oseba. Tu se bo težko kregati za normalen denar. In legalizacija, če sploh bp potrebna, ne bo dražja od PGD.

...

[Yeager]

Pozabljaš da živimo v Sloveniji, kjer je veliko "nenormalnih" ljudi. Drugače se ne bi na veliko prepiral za 2 cm meje ipd.

[Leonard]

Naredi to v ZDA. Te sosed takoj ustreli. prebarvaj v Avstriji fasado drugače kot je zapisano v prostorskem aktu in te vsi sosedi izobčijo...
Črnograditelj naj bo zaenkrat srečen, da živi v SLO kjer je kolikor toliko svoboden.

Da pa ne bo pomote - sem pa mnenja, da v tem primeru zapiranja balkona ne gre za GD. Edino drugačen izgled me načeloma skrbi...

[kinderjajcka]

Pozdravljeni.

Sama delam domačo nalogo na temo zastekljevanja balkonov in sem med brskanjem po internetu naletela tudi na ta [url=httpsunichr("58")//docsunichr("46")googleunichr("46")com/viewer?a=v&q=cacheunichr("58")6U8Qgh6ohZEJunichr("58")wwwunichr("46")upravneenoteunichr("46")govunichr("46")si/fileadmin/pageuploads/ue-celje/doc/Odgovori270209unichr("46")doc+&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESgDv0sP8cs-Qwbk70m8y15PxD2u-Y_5TR9snJi9yu9L53vJ1tLZwn2pcGHKvIxhJq4OB6xIKo1RTsCepWowUb7zLu_xci2w0JqYIC3C9RWavqQT_-I90H6rOEyNPYxrev2aSNTn&sig=AHIEtbQ6ZuCn27PvAEokNp8jGh7ezxomPg]dokument[/url].

Vprašanje 12.

Zmeda je sedaj popolna.

[Leonard]

No ! Evo! Super dokument Upam, da pa ni ponarejen.
Vse jasno in se pridružujem besedilu dokumenta UE, ki šteje. Kakšne avtorske, moralne in podobne pravice raznih kreatorjev...
Če velja za blok velja tudi za vse ostalo.