[izotop]

vedno se teži k temu, da je toplotni ovoj objekta čim bolj sklenjen, da je čim manj toplotnih mostov zaradi oblike, materialov ipd, vse to samo zaradi čim manjših izgub, je pa zato treba zadevo celovito zasnovat in preračunat (in seveda upoštevat lokacijo, insolacijo..), zato neki lokalni preračuni prehodnosti ipd kaj dosti ne povedo. izolacija ni edina zadeva, ki je važna pri tem, sploh pri pasivni gradnji (zrakotesnost itd).

[Litvak]

vse to pa udari krepko po žepu.. in ker na začetku potrošiš preveč, šparaš pri koncu...ampak to je že druga tema...se opravičujem in hvala za pojasnilo

[Fantocci]

Hvala za mnenja.

Kot pravim v projektu imam 20XPS + 6EPS, vendar zaradi eko sklada moram zmanjšati skupno debelino na 22cm, ter popraviti dokumentacijo. Sem štartal malce z napačnim vrstnim redom, najprej PGD + PZI potem PHPP... In če že spreminjam bi rad dal optimalno varianto.
.....

Prav bi bilo tako: projektant bi moral sam pripravljati PHPP vzporedno z PZI projektom. Tako bi lahko z različnimi opcijami izvedbe vnaprej stestiral vse lastnosti hiše in jih sproti vnašal v PZI (pa ne mislim samo na toplotni ovoj, ki je le en del PHPP-ja).
Je pa problem, ker ga večina projektantov ne obvlada oz. se noče ukvarjati z njim (enako je bilo pri meni), potem pa to prepuščajo investitorju (in ti iščejo neke specialiste "phpp majstre"...).
To je velika neumnost, saj PHPP najbolj koristi v fazi projektiranja, ne pa da "ugotavlja obstoječe stanje v projektu za potrebe EKO sklada....". Potem pa sitnarijo, ker morajo naknadno popravljati zadeve, ki bi jih v bistvu morali itak oni narediti optimalno.

Bodo se morali vsi projektanti navaditi dela z njim, ki bodo želeli biti v koraku s časom. Pa ne samo za pasivne hiše, koristi pri vseh.

[KeCko]

"neprekinjenega ovoja toplotne izolacije okoli cele stavbe"

Tole je glavna zadeva zakaj mora bit. Če ga ni, ti tudi 20 cm EPS nad ploščo ne "pomaga".

Če prav razumem to pride v poštev pri pasivkah... pri neki solidno izolirani(modularec + 15 cm fasade + 30 cm volne v strehi in okna Uw=0,8) ne bo ravno naredilo razlike? Ali se motim?

Tukaj pride absolutno NE, to ne pride v poštev samo pri pasivkah ampak pri vseh stanovanjskih hišah, ki se v tem trenutku gradijo. Ravno takšne debeline izolacije skupaj z novimi okni preprečujejo izmenjavo zraka (po domače dobro dihtajo) in če so na objektu toplotni mostovi je povečana nevarnost vlage in plesni.

To še ne pomeni da je treba sedaj pod vsako hišo dati 20cm xps ampak je pa zelo zelo pametno, da se pazi na toplotne mostove in se jih preprečuje! Čisto vsaka nova gradnja bi morala težiti k temu.

Sam stanujem v relativno novem bloku, dobro izoliran, nova dvoslojna okna pa se mi je kljub temu začela ravno na delu kjer pride ven balkon za zgornje stanovanje začela pojavljati vlaga, tipičen primer toplotnega mostu, ki pa je v gradnji, ki se v tem trenutku v večini pojavlja v Sloveniji še kako značilen.

[sašo65]

eno trotl vprašanje - čemu služi XPS pod temeljno ploščo?

ničemu...

Osebno sem še vedno zagovornik, da naj (temeljna!) plata ostane na trdnih tleh, za izolacijo pa se poskrbi nad njo (višji tlak, več izolacije v estrih).

tudi sam sem zagovornik zgoraj napisanega

[Žerjavar]

prevodnost je vezana na homogeni material, ne na kompletno sestavo, kjer se računa prehodnost. glede eps vs xps se pa ne najbolj strinjam da je toliko razlike..

Pa izračunaj skupne izgube hiše: skozi tla (estrih, EPS, temeljna plošča, XPS, tampon) + toplotni most (zid, temeljna plošča, XPS, tampon). Po možnosti za obe varianti (6 EPS + 20 XPS in 12 EPS + 14 XPS).

Da ne bo nesporazuma. Izolacija pod temeljno ploščo je smiselna le v primeru, če pod ploščo ni pasovnih temeljev.

[izotop]

hmm, mogoče se nismo razumeli najbolj, hotel sem le spomnit, da je prevodnost bolj lastnost materiala oz izolacije, ne pa nek končni podatek.
za izračun skupnih izgub objekta je potrebno kar precej več vhodnih podatkov kot sama sestava talne konstrukcije, ravno to sem prej omenjal, se pa lahko lokalno zračuna prehodnost, za recimo primerjavo različnih materialov. ne vidim problema izračuna (tadko enega ali drugega) za sestavo, ki jo omenjaš, le da bi bilo za prvo varianto precej več časa potrebno za vnos vseh podatkov ipd..

[trajko]

Hvala za mnenja.

Kot pravim v projektu imam 20XPS + 6EPS, vendar zaradi eko sklada moram zmanjšati skupno debelino na 22cm, ter popraviti dokumentacijo. Sem štartal malce z napačnim vrstnim redom, najprej PGD + PZI potem PHPP... In če že spreminjam bi rad dal optimalno varianto.
.....

Prav bi bilo tako: projektant bi moral sam pripravljati PHPP vzporedno z PZI projektom. Tako bi lahko z različnimi opcijami izvedbe vnaprej stestiral vse lastnosti hiše in jih sproti vnašal v PZI (pa ne mislim samo na toplotni ovoj, ki je le en del PHPP-ja).
Je pa problem, ker ga večina projektantov ne obvlada oz. se noče ukvarjati z njim (enako je bilo pri meni), potem pa to prepuščajo investitorju (in ti iščejo neke specialiste "phpp majstre"...).
To je velika neumnost, saj PHPP najbolj koristi v fazi projektiranja, ne pa da "ugotavlja obstoječe stanje v projektu za potrebe EKO sklada....". Potem pa sitnarijo, ker morajo naknadno popravljati zadeve, ki bi jih v bistvu morali itak oni narediti optimalno.

Bodo se morali vsi projektanti navaditi dela z njim, ki bodo želeli biti v koraku s časom. Pa ne samo za pasivne hiše, koristi pri vseh.

Se strinjam.
Jaz sem vzel pasivno tipsko hišo, ker nisem bil ravno navdušen nad sodelovanjem pri PGD sem se odločil da PHPP ne delam pri njih. Načeloma je hiška taka kot je super, s povečanjem izolacije na strehi na skupno 42cm ter zmanjšanjem na tleh na skupno 22cm pridem na litrsko hišo. Ostale zadeve so že uravnovešene. Sedaj se samo še odločim kako teh 22cm razporediti med EPS/XPS.

Najmanjša sprememba bi bila potem da samo XPS zmanjšam na 16.

[vagabondo]

Priporočam: Veliko večino izolacije daj pod temeljno ploščo, nad njo pa le toliko, da dobiš plavajoči estrih zaradi dušenja udarnega zvoka in pa eventuelni dodatek k talnemu gretju.

Tudi mi smo pri trenutno na tej točki načrtovanja hiše. Želimo zgraditi dobro izolirano hišo, ne ciljamo na NEH.
Načtrovani toplotni ovoj: Fasada 18 ali 20cm beli eps, pod streho 30 ursa SF 35, izolacija proti tlom 15-18cm. Tako se mi zdi še najbolj uravnotežen toplotni ovoj.

Glede na tvoje zgoraj napisano mnenje se mi vseeno postavljajo vprašanja.
Racionalna odločitev izoliranja proti zemljini se mi zdi na dva načina:
1. 5cm xps pod temeljno ploščo + 11 cm eps nad ploščo (3+8 cm; zaradi innštalacij).
2. 10cm xps pod temeljno ploščo in 5-6cm nad ploščo (3+2 cm ali 3+3cm)

Finančna razlika med možnostjo 1 in 2 je okoli 500Eur, kar mi je še sprejemljivo. Vendar pa me moti, da pri drugi (dražji možnosti) težko naredim razpeljavo KCM fi 50, nemogoče fi 75. Fi 110 gre v vsakem primeru v temeljno ploščo ali pod njo.

Lažja in cenejša, pa tudi bolj racionalna se mi zdi prva varianta. Kaj menite? Žerjavar? Sem kaj spregledal?

Aja, nad izolacijo bo talno na armaturnih mreža+ 5-6cm estrih. Bruto površina celotne temeljne plošče (dvojček) bo 147 m2, torej moja polovica dvojčka nekje 75m2.
LP

[maurice]

Jaz sem dal tako kot je bilo napisano s strani podjetja Fibran.
24 cm pod temeljno ploščo, najprej 12 cm in hidroizolacijo in nato še 12 cm.
Fasade je 22 cm.
Za ogrevanje 150 m2 z TČ zrak voda porabim (december in januar) 25 eur elektrike + pritikline. Skupen račun je 41 eur, z vsemi dajatvami. V novembru je bilo 20 eur elektrike za ogrevanje. Notri je 21 stopinj.

[izotop]

je to prva kurilna sezona in imate obračun na dejansko porabo ali bo treba počakat še poračun naslednje leto? tolk, da se ve, ali se operira s pravimi ciframi..

[vagabondo]

Jaz sem dal tako kot je bilo napisano s strani podjetja Fibran.
24 cm pod temeljno ploščo, najprej 12 cm in hidroizolacijo in nato še 12 cm.
Fasade je 22 cm.
Za ogrevanje 150 m2 z TČ zrak voda porabim (december in januar) 25 eur elektrike + pritikline. Skupen račun je 41 eur, z vsemi dajatvami. V novembru je bilo 20 eur elektrike za ogrevanje. Notri je 21 stopinj.

Verjamem, da porabite tako malo, a sem prepričan, da investicija v 24 cm xps ni racionalna z vidika vloženih sredstev in kasnejših prihrankov. Sploh pa ni uravnotežena glede debeline fasade. Če ste šli na ekosklad ali pa ste se odločili za pasivno hišo na načelni ali kakšni drugi ravni, pa je odločitev popolnoma razumljiva.

Lp

[Žerjavar]

Racionalna odločitev izoliranja proti zemljini se mi zdi na dva načina:
1. 5cm xps pod temeljno ploščo + 11 cm eps nad ploščo (3+8 cm; zaradi innštalacij).
2. 10cm xps pod temeljno ploščo in 5-6cm nad ploščo (3+2 cm ali 3+3cm)

Ti dve možnosti dajeta skupaj enako debelino izolacije, bo pa v 1. varianti več toplotnih izgub na račun toplotnega mostu po zidu navzdol skozi temeljno ploščo in spodnjo izolacijo v zemljino. V 1. primeru je spodnje izolacije znatno manj, je toplotni most bolj izrazit.

[vagabondo]

Se strinjam. Slabost je 5oo Eur več in težave z razvodom KCM cevi fi 75.
Ali se splača zaradi malo manjšega toplotnega mostu vzeti v zakup komplikacije z razpeljavo KCM?

[maurice]

Elektrika je vsak mesec popisana in plačamo po dejanski porabi.
Nisem mogel iti na ekosklad, nisem dobil nobenih subvencij.
Sam zase sem se odločil in šel v te debeline. Delal sem v smeri pasivne hiše. Po PHPP-ju imam 22 W /m2 izgub. Imam skupno 150 m2 površine.