o-val Napisal:V ogrevni sistem je bilo vključeno talno in radiatorsko ogrevanje, talno hlajenje, prezračevanje z vračanjem energije in priprava sanitarne vode. Energija je bila pridobljena s sprejemniki sončne energije, toplotno črpalko voda/voda, toplovodnim kaminom, plinskim kondenzacijskim grelnikom, toplotno črpalko zrak/voda odpadnega zraka, energijo zemlje za temperiranje svežega zraka oz. toplotni menjalnik zemlja/zrak, toplota pa je bila hranjena v centralnem hranilniku toplote. Sanitarna voda v ločenem bojlerju je bila ogrevana s toploto iz zalogovnika in z električnim grelnikom. (Sem še kaj pozabil? Verjetno.) Shemo sem dolgo časa preučeval, brez napak.
Pripomba uporabnika pa je bila povsem enostavna: zakaj v bojlerju zmanjka tople vode, ko se žena tušira in se moram jaz tuširati s hladno vodo?
No, ja. Saj ostalo je še kar. Edino za toplotno črpalko zrak/voda človek v tem sistemu komajda najde primerne trenutke, kdaj bi jo sploh zagnal. Da pa v bojlerju ni tople vode za dvoje tuširanj in 5 (pet) virov ogrevanja skupno ne zmore ogreti vode za drugi tuš, je pa resnično višek šalabajzerstva nekoga od vpletenih. In če se že primeri, bi pričakoval, da bodo stvar hitro popravili, samo je zgleda dolgo/nikoli niso.
o-val Napisal:Lahko pa napišem še nekaj več: sistem je bil tako zahteven, da ga ali projektant ni znal pravilno dimenzionirati ali ga izvajalec ni znal pravilno narediti.
Bi kar verjel. Saj večinoma taki sicer veliko vedo, a imajo tudi nekaj področij s hudimi luknjami, kjer se zelo slabo obnesejo. Pa zgrešena je taka stroga delitev dela na projektante in izvajalce, kjer je pogosto tudi strašno slabo sodelovanje med vpletenimi, radi gledajo zviška drug na drugega in podobno. Timsko delo je že v redu in normalno je, da v vsakem teamu postanejo različni člani specialisti za različna področja, a vsaj do neke mere vendarle morajo obvladovati celotno področje, med seboj dobro sodelovati, predvsem pa znati opaziti situacije, kjer jim znanja primanjkuje in tega nekako pridobiti.
o-val Napisal:Nizkoenergijska stavba rabi za ogrevanje 25 kWh/m2a, pa še malo za toplo vodo. Vse skupaj manj kot 10.000 kWh, 10 MWh. Če ocenjujem ceno koristne energije 50 € MWh, je letni strošek energije 500 €. Zadoščala bi TČ voda/voda, 6 do 10 m2 SSE in približno 1000 l hranilnik toplote, lahko s toplotnim menjalnikom sanitarne vode, za prezračevanje pa povprečen prezračevalni sistem z vračanjem toplote. Vsi dodatni sistemi niso bistveno povečali energijske učinkovitosti, so pa vse skupaj precej podražili in zakomplicirali. Tako zakomplicirali, da je postal sistem neuporaben in tako podražili, da investicija ni upravičena.
Se kar strinjam, edino ono "da je postal sistem neuporaben" bi zamenjal z "da je postal sistem neobvladljiv za nekatere od vpletenih, ki so ga naredili neuporabnega".
o-val Napisal:Eno ali dvodružinska stavba ni poligon za vgradnjo množice sodobnih ogrevalnih sistemov, razen... če se investitor zadeve loteva ljubiteljsko (hobi) ali raziskovalno (preizkus prototipov za kasnejše trženje najboljšega).
Tudi strinjam. Z dodatkom, da je pri raziskovalnem pristopu dovolj, da po znanstvenih metodah pridemo do kakšnih rezultatov, za katere ni nujno, da imajo potem kakršnokoli komercialno nadaljevanje. Skratka, dovolj je nekaj prispevati k znanju človeštva.
one Napisal:bistevena razlkia med toplovodnim kaminom in pečjo na drva v kurilnici, se mi zdi v času kurjenja.
peč v kurilnici lahko kuriš n ur in jo naložiš do vrha. toplovodni kamin nemoreš kurit preveč časa, ker bo preveč segrel prostor kjer se nahaja, vsaj kadar ni najhujši mraz. posledično je tudi velikost zalogovnika drugačna kot pri pači na drva v kurilnici. vsaj tako si predstavljam. tako da ševedno nevem koliko velik zalogovnik bom potreboval.
Aja, to. Ja, če želiš velikost zalogovnika optimalno dimenzionirati, to razliko vsekakor kaže upoštevati. Čeprav zna tako življenje na robu biti tvegano in zahteva ves čas določeno pozornost, da ne presežeš česa dimenzioniranega.
Vseeno kaže pomisliti tudi na to, da kaj takšnega kot prevelik zalogovnik ne obstaja. Razen v smislu po nepotrebnem previsokih stroškov in po nepotrebnem zapravljenem prostoru. Premajhen zalogovnik pa potencialno lahko vodi tudi do kakšnega resnega problema.
one Napisal:zanima me pa še regulacija SV iz bojlerja.
1.ali se da na izhod bojlerja en mešalni ventil, kateri skrbi da gre ven vedno voda temperature 45C ne glede na temperaturo v bojlerju. posledično ko gori kamin se lahko segreje voda v bojlerju tudi na 80C.
2. se regulira samo temperaturo v bojlerju vedno na 45C in nikoli več. potem se ne rabi nič na izhodu iz bojlerja.
Če se le da, 2. varianta. Sveža voda, ki priteka v bojler, nosi s seboj vedno sveži kisik in minerale, ki se pri visokih temperaturah (sploh nad 60 °C) vedno huje izločajo. 45 °C je odlična temperatura za sproti pripravljeno toplo vodo, za bojler, kjer se voda zna zadrževati dlje časa, zna biti premalo. Ena priporočila pravijo, da naj bi v bojlerju bilo 55 °C.
Res je pa tudi, da v primeru, ko se kaj začne pregrevati in toplote ni kam dati, zna biti ogrevanje bojlerja na višjo temperaturo manjše zlo od kakega pregretja. Za morebitne take situacije oni mešalni ventil mogoče tudi ni tako zgrešen.
Aleš
![[Slika: 18-09-2024-14-01-01.jpg]](https://i.postimg.cc/JhNTy8Zp/18-09-2024-14-01-01.jpg)
Verjeli ali ne, 570 ni dovolj!!!!
. če delam sam oz če mi nekdo naredi po moji zamisli, če ne dela vsaj vem da sem zasral jaz. če mi pa dela drugi in mi zaserje in za to še plačam mi pa ni všeč. in kar se tiče toplovodnih kamino, nimam dobrih izkušenj z majstri. se mi zdi da ga vsi smatrajo ko peč na drva v kurilnici. se mi zdi da pa ni lih tko. 
