Kršeno je bilo vse od A do Ž, ker smo ostali lahko gradili le praktično tipske hiše brez odstopanj in s predpisano arhitekturo, po novem se pa lahko gradijo nove male Fužine in je kar naenkrat vse mogoče. Več, če želiš, lahko na ZS. Že tako sem "tapravim" najbrž razkril svojo identiteto.
Citat:ne vidim razloga, da celo ljubljano v to zadevo vpletaš, ne bom pa sodil ničesar.
Ampak ravno za to gre! Si sploh predstavljaš koliko se nas je znašlo v takšnem položaju?! In dnevno nastajajo novi takšni primeri.
Zapelji se enkrat po Jurčkovi od Ižanke do LeClerca. To je kot bi križal kičerijo romunskih bogataških naselij pred Bukarešto s slumi kakšne Mombase.
Hiša, hiša, blok, kmetija, blok, male Murgle, hiša, kozolec, blok, hiša, hiša.......
Oči te bolijo, ko se pelješ mimo, pa si predstavljaj, da živiš v tej ciganiji.
Potem pa Bežigrad, Rožna dolina, ma, vsak predel mesta, kjer so strnjena naselja enodružinskih hiš iz 60ih, 70ih in zgodnjih 80ih že krasijo te spake od urbanizma in arhitekture -bloki.
Tole je bilo prejšnji teden v Delu. Takšnih zgodb je danes v Ljubljani na tisoče:
Vile bloki nadomeščajo enodružinske hiše – Poseganje v vedute, obremenjevanje infrastrukture – Zazidalni načrt iz leta 1984 – Največ se gradi na Viču
Rožna dolina je precej elitna mestna soseska, zadnja leta pa naj bi veljalo, da po njej rovarijo investitorji, ki podirajo male enodružinske hišice in namesto njih gradijo večstanovanjske kolose – vile bloke. Mnogii so s tem nezadovoljni, sprašujejo se tudi, ali ni početje tamkajšnje izpostave Vič - Rudnik, ki je odobrila vsa ta gradbena dovoljenja, preveč radodarno oziroma celo protipravno?
Kot je povedala tamkajšnja prebivalka P. M. (ime je znano uredništvu), v Rožni dolini zadnje tri leta, intenzivno pa zadnji dve, opažajo pojav tako imenovanih gradenj vila blok. Investitorji na parcelah, kjer so prej stale majhne enostanovanjske hiše, postavijo neprimerno večja poslopja, ki ne upoštevajo prostorskih aktov. Gradbena dovoljenja menda dobivajo s pravno dvomljivimi postopki izpostave upravne enote Vič - Rudnik. Nekateri namigujejo celo na korupcijo.
Izpostava naj bi ignorirala odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS5–Rožna dolina in del VS6–Vič ter pravilnik, ki je sestavni del tega zazidalnega načrta. Po določilih teh dokumentov, takšnih gradenj sploh ne bi smelo biti, na upravni enoti pa se menda izgovarjajo na že zgrajene objekte, ki odstopajo od tega načrta. Tudi sostanovalci nimajo pri takih posegih nobene besede. Območje strank, ki ga je določil gradbenik, ne sega na zemljišče nobenega od sosedov, zato so ti popolnoma izključeni iz postopka.
Primer očitnih kršitev naj bi bila hiša v Rožni dolini Cesta V. 34, kjer je investitor streho z naklonom šestih stopinj razglasil za mansardo, čeprav pravilnik določa, da bi moral biti naklon nadstreška približno 30 stopinj. Stara gradnja na omenjenem naslovu je v širino merila 8,15 metra, nova 12,30, višina stare hiše je bila 7,93 metra, zdajšnja je 10,53 metra, kot lahko vidijo sosedje, pa bo končna višina presegla 11 metrov. Zazidana površina stare hiše je bila 105 kvadratnih metrov, bruto tlorisna površina nove pa je kar 476 kvadratnih metrov – brez kleti. Take gradnje bremenijo kanalizacijsko, plinsko in elektroomrežje, kar prebivalci že občutijo – med konicami je pritisk vode čisto majhen, v električni napetosti so nihanja in podobno. Tovrstne stavbe tudi grobo posežejo v vedute sosednjih hiš, njihovo svetlobo in celoten ambient naselja, ki ga zaznamujejo enodružinske meščanske hiše in vile. Navsezadnje sosednje hiše tako tudi izgubljajo vrednost.
Predsednik sveta četrtne skupnosti Rožna dolina Milan Simčič je povedal, da se občani na četrtno skupnost s takimi težavami ne obračajo, pa tudi če bi se, ta ne more storiti kaj dosti. Podpira sicer urejanje in obnavljanje sedanjih hiš, vendar ne tako, da se tam gradijo veliko večja poslopja. Poudaril je tudi, da v Rožni dolini živi veliko ostarelih, ki hišo z vrtom za dobro plačilo hitro prodajo in je ta del Ljubljane zato zelo »ranljiv« za omenjene gradbene posege, ki se začnejo z odkupom zemljišča in rušenjem stare hiše, končajo pa z večstanovanjsko hišo blokom.
Načelnik upravne enote Ljubljana Dušan Verbič je dejal, da UE nima pooblastil za presojanje, ali so predpisi skladni z interesi občanov ali ne, mora pa jih upoštevati. Glede Rožne doline prostorski zazidalni načrt iz leta 1984 prav gotovo ne kaže več realnega stanja. Kot je poudaril, je treba proučiti posamezne primere, ne smemo pa posploševati. Veliko število odobrenih gradbenih dovoljenj na območju izpostave Vič - Rudnik pojasnjuje s tem, da ta izpostava pokriva šest občin in južni del MOL. Vič je imel tudi številne ilegalne gradnje, ki jih je bilo treba urediti, cene so na obrobju viškega konca razmeroma nizke, zato se tam veliko gradi. Obremenitve infrastrukture ocenijo njeni skrbniki oziroma dobavitelji elektrike, vode itd., na podlagi teh strokovnih ocen pa UE izda gradbeno dovoljenje. Določanje območij strank v postopku se je precej spremenilo aprila, ko je bil sprejet zakon o graditvi objektov. Prej so bili projektanti v določanju teh parametrov precej svobodni, priznava Verbič. Navsezadnje se sprašuje – glede na to, da občani opozarjajo na nepravilnosti –, zakaj se niso obrnili na pristojne inšpekcije?
Kot je povedal vodja izpostave Vič - Rudnik Egon Breitenberger, je investitor dobil gradbeno dovoljenje za omenjeno gradnjo, ker je izpolnil vse zahtevane pogoje – torej tudi glede velikosti objekta. Izpostava pri izdaji dovoljenja upošteva vse zakone in podzakonske akte, glede navedb o neupoštevanju prostorskega akta iz leta 1984 pa je poudaril, da izpostava deluje na podlagi pravne prakse, saj je stari akt popolnoma zastarel. V pripravi je novi občinski prostorski načrt, ki naj bi ovrgel podobne dvome sostanovalcev v prihodnosti. Med drugim je poudaril, da novi zakon o gradnji objektov izraza »nadomestna gradnja« sploh ne pozna. Novi objekti morajo le ustrezati razmerju med pozidano in nepozidano površino na parceli in biti primerno oddaljeni od sosedov. Zatrdil je tudi, da so bile v postopek vključene vse stranke, ki so po zakonu lahko, če bi kdo hotel, pa bi se lahko vanj vključil tudi pozneje, v zakonsko določenem roku.
Vir: Delo, Samo Petančič