[kekec]

Pozdrvljeni! Najprej eno vprašanje, je kdo že videl kako res staro leseno hišo oziroma brunarico?
No, jaz sem jo. Nekaj kilometrov od nas, je stala stara brunarica. Spodnj del, namenjen hlevu je bil zidan iz skal, zgornji del pa iz brun dimenzij cca. 40 cm širine in cca. 20-25cm debeline. Strop v njej, je imel letnico 1833. Torej lahko sklepamo, da je tudi sama hiša bila iz tistega leta. Zdaj je bila ene 15 let prazna, zadnjih 10 let pa jo je zamakalo, tko da je bila letošnja, s negom bogta, zima usodna za njeno streho.
V tistih prešernovih časih niso pozanli ne sušilnic, ne kakih posebnih premazov in zaščit, pa se je vendarle dobirh 170 let obdržala na zemljevidu, tko da sem mnenja, da ni potrebo preveč kemičnih substanc dodajat lesu. Je boljše, da je čimbolj naravno vse skupaj, en rod bo pa verjetno tudi brez raznoraznih zvarkov preživela.

[Furbo]

Je pa tudi res da so včasih sekali les za določen namen ob namenu primernemu času.. dobi se ena zanimiva knjiga ki piše kdaj je treba les sekat za kakšen namen.. ne spomnim se pa ta trenutek naslova.

[nejko]

pozdrav!

Se bom še malo vključo v debato; kar se tiče zaščite sem še zmeraj za to da je , saj se danes dobijo neškodljivi naravni premazi...
kar se tiče sečnje tega lesa naj bi bil naprimernejši iz zimske sečnje ob polni luni in pa okrog 15. avgusta, to sta dva termina ko je les skoraj brez lastnega "soka" in je najprimernejši za hiše. Pa še les naj bi rasel čim bolj visoko, oziroma v čim težjih pogojih, da raste počasi.

Lp

[Jani]

Sam sem si naredil par vrtnih vrat, ki so stalno na dežju in soncu. Vrata so narejena iz lesenih letvic preseka 2 x 5 cm, večina jih je iz tropskega lesa iroko, nekaj pa jih je čisto navadnih smrekovih, zapah je narejen iz mahagonija. Niti slučajno jih nisem zaščitil z nobenim premazom. Po štirih letih so prijazne sive barve, celo nekaj mahu in lišajev se nabere na njih. Spomladi jih operem z vodo in sirkovo krtačo in to je to.
Misilm, da ne bi veliko pridobil ne na lepoti še manj na uporabnosti, če bi jih prepajcal s sandolinom.

[nejko]

s sandolinsom ali čem podobnim tudi sam nebi zaščitil lesa, saj razni takšni premazi niso nevem kaj kvalitetni, če pa prebereš literaturo in povprašaš mojstre pa ti znajo svetovat kako zaščitit les, sicer pa vsak naredi kakor misli da je zanjega najboljše

[kekec]

Točno to Nejko, včasih so ljudje bolj znali živeti z naravo in so pri svojem delu in načinu življenja upoštevali naravne značilnosti materialov.
Prav si napisal, les, ki je sekan stare lune ob šmarnu (15.8.) je najbolj primeren, saj v lesu takrat ni soka in kot tak se hitreje suši. Prav tako se strinjam s teboj, da je les, ki raste počasneje noljši za ta namen.

Lp

[miha]

Kot sem obljubil, da bom sporocil novice iz ogleda v soboto jih tudi bom. Prepričali so me predvsem s skeletno konstrukcijo in 20 cm debelo izolacijo, brune so debeline 7 cm, tko da končana stena meri skoraj 30 cm. Kaj pa izkušnje pravijo na to???

nejko, a se da zvedet, katero podjetje je to hiso postavljalo al je to kaksna skrivnost?

[miha]

Mogoce bom se jaz kaksno pametno napisal.

Glede lesa: nekateri najbrz ze poznate lunin les. Luna in nebesna znamenja pomenijo ogromno glede tega, kdaj je les sekan. Les, posekan ob pravem casu, ima lahko neverjetne lastnosti:
- ne gnije,
- ne gori,
- ne "deluje" - se ne krci,
- ne drsi,
- ne poka,
- z leti postane trd kot kamen,
- lesa insekti ne napadajo.

Vsa ta znanja izvirajo iz izrocila nasih prednikov, kar pa se je povecini ze pozabilo. Kaksen starejsi gozdar bi to se znal vedet.

Tako "pravega" lesa ni potrebno barvati, pa bo z leti ostal enak. Kot je ze nekdo napisal, da stavba po 170 letih se vedno stoji, pa ni bila nikoli z nicemer premazana.

Velik vpliv na kvaliteto lesa ima tudi vetrovnost rastisca: bolj je vetrovno, slabsi je les zaradi natrganih vlaken v lesu. Slabo rastisce je tudi tisto, kjer les raste na mokrih tleh in je lega soncna.

Moje mnenje glede HONKE: pri nas imamo dovolj kvalitetnega lesa, tako da mislim, da je to samo prepricanje, da je skandinavski bor boljsi. Skandinavci zagotovo luno in nebesna znamenja dobro poznajo.

Tisti, ki nameravate graditi lesene hise, vam toplo priporocam, da odrinete kaksnega jurja vec za les, ga narocite pri kaksnem kmetu, da vam ga pripravi "ob pravem casu". Ne bo vam zal. Na zagalnicah danes zaradi masovne proizvodnje zal teh starih znanj ne morejo upostevati.

[nejko]

Miha!

Ne ni skrivnost, gre za podjetje Ciproš, več si pa oglej na <!-- w --><a class="postlink" href="http://www.cipros.si">www.cipros.si</a><!-- w -->

Lep pozdrav!

[miha]

O kako je svet majhen!

Tudi midva sva pri njih narocila hiso.

Kdaj pa zacnete gradit?

[nejko]

Upam da letos...

Kako si se zmenu, kdaj začneš pa ti?

[miha]

Pogledat sva sla hiso, ki so jo postavili 2005 v Slovenski Bistrici. In lastnik je samo hvalil tako hiso, prijetnost bivanja kot izvajalce.

[nejko]

Tudi midva sva si ogledala hišo, sicer v okolici Slovenske Bistrice in doživela isto...

[Polžek]

Fanta...na spletni strani zal ni cenika...
Bi mi lahko tkole mal s kolom namignila, koliko vaju bo zadeva
stala? Recimo od plosce naprej?

[miha]

Cist na uc: na zunaj zakljucena hisa stane okrog 70.000 SIT/m2 in naprej (noter samo nosilne stene).