Objave: 2374
Teme: 64
Pridružen: Jun 2007
Ocena:
0
hmm...da se še dodatno izboljša nosilnost tal....??
Objave: 407
Teme: 24
Pridružen: Jul 2007
Ocena:
1
Gradnja se običajno izvaja v suhi gradbeni jami. Ko se objekt izvede, se zaradi mene lahko tam zadržuje voda kolikor hoče. Zmrznit ne more, ker je pregloboko in ni potrebno ščititi zasutja pred zablatenjem. Ta pojav je očiten pri cestogradnji, kjer imamo kombinacijo zmrzovanja in vibracij, ki spravljajo v gibanje drobne delce zemljine. Ti delci lahko potujejo v zasutje, ga zablatijo, omogočijo kapilarni dvig vode v nasutje, ki lahko zaradi mrazu zmrzne, nabrekne .... Tega pri hiši s kletjo zagotovo ni!
Kar se pa nosilnosti temeljev tiče, pa z globino zelo hitro narašča - razen na barjanskih in podobnih tleh.
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Kar se pa nosilnosti temeljev tiče, pa z globino zelo hitro narašča - razen na barjanskih in podobnih tleh.
Kolikor je meni znano, nosilnost narašča linearno z globino. Hitrost naraščanja pa je odvisna od vrste zemljine. Isto velja za barjanska tla. Le hitrost naraščanja je nižja zaradi bolj židke sestave zemljine.
Pasovni temelji kot dodatek temeljni plošči ima kvečjemu smisel pri montažni gradnji, ker povečajo torzijsko togost temeljne plošče. Pri zidani izvedbi z AB vertikalnimi vezmi so pasovni temelji pod temeljno ploščo brez učinka. Kvečjemu povečujejo potresne obremenitve.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 407
Teme: 24
Pridružen: Jul 2007
Ocena:
1
Res je, da nosilnost narašča linearno, vendar je nosilnost tal odvistna tudi od velikostne dimenzije temelja. Manjši kot je temelj, hitreje z globino narašča nosilnost. (temelj 2m2 ni dvakrat nosilnejši od temelja 1m2)
Za barje se ne bi strinjal in ni tako enostavno, ker so temeljna tla zgrajena iz večih zelo različnih plasti. Večinoma je drugi sloj veliko slabši kot prvi sloj.
Zanimivost pri gradnji kristalne palače se mi zdi, da so najprej iz jame vozili ilovico, potem so prišli na sloj konglomerata, ga odstranjevali s pikiranjem. Takrat sem mislil, da so prišli do dobrih tal. Čez nekaj časa sem ugotovil, da so konglomerat ˝odpikirali˝ in so iz jame začeli zopet vozit glino. Na koncu so pilotirali .... Takle mamo.
Še vedno trdim, da je filc pod temelji le redko potreben.
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:vendar je nosilnost tal odvistna tudi od velikostne dimenzije temelja.
Se ne strinjam. Nosilnost tal je naravna danost, ne more biti odvisna od temelja.
Je pa nosilnost temelja odvisna nosilnosti tal. Dvakrat večji temelj nima dvakrat večje nosilnosti, ker se pri nosilnosti temelja seštevata tlak na dno temelja in strig na stranskih ploskvah temelja (glavna nosilnost pilota).
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Imamo temelje različnih velikosti (mišljena je samo dimenzija spodnjih ploskev temeljev). Neposredno pod njmi je pri vseh enaka napetost. Trenje zemljine ob stranicah zanemarimo. Bodo posedki vseh temeljev enaki?
Uf!!! Ni moja stroka. Razmišljam takole: Če je pritisk na zemljino v mejah dopustnega za postavitev običajne zgradbe, ne bi smelo priti do medsebojnih premikov zemljine, bi morali biti posedki enaki. Razmere lahko malce zmotijo razmere na samem robu temelja, ko v tudi takih pogojih pride do manjših medsebojnih premikov (iztisk).
Moje mnenje - posedki bodo enaki. Brez zadržkov si pustim dokazati, da se motim.
Bi pa še vedno vztrajal na trditvi, da nosilnost tal ni odvisna od velikosti temelja. Še nisem zasledil definicije o nosilnosti zemljine- v smislu "toliko še vzdrži, več pa ne" - seveda v mejah razumnega odstopanja posameznega vzorca glede na povprečje. Primerjava : natezni preizkus jekla - pri neki obremenitvi je že znatna deformacija, vendar še drži, pri malenkost večji obremenitvi se utrga in ne drži nič = mejna napetost (trdnost). Podoben je tlačni preizkus betonske kocke.
Če bi tvojo trditev o nosilnosti zemljine prenesel v svoje področje, bi rekel: trdnost jekla je odvisna od namena uporabe jeklene konstrukcije. S tem se verjetno nihče ne strinja, čeprav vsi vemo, da isto jeklo lahko glede na različne razmere različno obremeniš (dopustna obremenitev glede na namen).
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 407
Teme: 24
Pridružen: Jul 2007
Ocena:
1
Bom pa poskušal v vašem (g. Žerjavar) jeziku obrazložiti, zakaj posedki ne bi bili enaki.
Velikost raztezka jeklene palice (elastičen) je odvisen od napetosti, modula elastičnosti in dolžine palice.
Poenostavljen in prirejen prevod na zemljino kot ˝elastičen˝ medij: Velikost posedka je odvisna od napetosti, modula elastičnosti zemljine in vplivno globino. Napetosti v globino padajo, ker se obremenitev širi v okolico - povečuje se obremenjena površina. Težko je določiti to globino, zagotovo pa je, da je vplivna globina večja pri večjem temelju in manjša pri manjšem temelju.
Iz tega sledi enostaven sklep, da je posedek večjega temelja pri enakem nivoju napetosti večji.
Zakaj ne bi bilo nekaj podobnega z nosilnostjo? Daljša, globlja ... potencialna drsina.
Pa še nekaj bi dodal. Nosilnost temeljnih tal za nek temelj ne pomeni vedno porušitve tal. Običajno je merodajna prevelika deformacija, ki bi kvarno vplivala na konstrukcijo. Celo tukaj so različne omejitve in sicer ni vseeno, ali gre za statično določeno ali nedoločeno konstrukcijo. Statično določena ni občutljiva na pomike tal ... Jasno je, da gre za majhne pomike in ne plazove ...
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Iz tega sledi enostaven sklep, da je posedek večjega temelja pri enakem nivoju napetosti večji.
Hvala za razlago. Vzamem na znanje.
Takole, čisto informativno, kako velike so te razlike. Če je pri neki zemljini in globini za 100 ton težko stavbo potrebnih 10 m2 temelja, koliko je potrebno za 200 ton? Ali je to 20,2, morda 22 ali 30 m2?
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 407
Teme: 24
Pridružen: Jul 2007
Ocena:
1
Z večanjem temelja pri isti napetosti se veča posedek in z večanjem temelja se veča nosilnost - v strojniškem jeziku - veča se dopustna napetost, kar pomeni, da pri dvakrat večji obtežbi ne bo temelj dvakrat večji. S povečavo temelja zaradi večje obtežbe se veča tudi računska nosilnost zemljine. To pomeni, da velikost temelja ne narašča tako hitro kot obtežba.
Za konkreten primer 100T - temelj 10m2, pri istih pogojih 200T - temelj 18,.. m2.
LP
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Za konkreten primer 100T - temelj 10m2, pri istih pogojih 200T - temelj 18,.. m2.
Hvala!
No ja, teh 10 % razlike pri 2 do 2,5 kratni varnosti ni ravno veliko.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 407
Teme: 24
Pridružen: Jul 2007
Ocena:
1
Ni veliko, je pa :wink: Razlike je lahko še več, saj so geomehanski podatki lahko že precej različni na enem oz. drugem koncu parcele.
In koliko zdaj doprinese filc? Praktično nič. Le na nek način nežno armira zemljino ...
Objave: 2374
Teme: 64
Pridružen: Jun 2007
Ocena:
0
Baravo majstora.
Take debate dajejo "dodano" vrednostu temu forumu.
Da bi jih le še bilo več...
Ampak če ostanemo v kontekstu naslova teme - ali ni po vajinih zapisih torej dopusten sklep, da je za veliko večino tal, primernejša AB temeljna plata? Še posebej za montažne....