Prikaz delovanja kot ga ima Kronoterm, je fantastično orodje za vsakogar, ki se ukvarja z analizo delovanja toplotne črpalke. Najsi bo to serviser, ki pri uporabniku preverja delovanje in optimira nastavitve ali napredni uporabnik, ki želi iz svoje naprave iztisniti maksimum.
Nikakor ni samoumnevno in imajo ga zelo redki proizvajalci toplotnih črpalk.
Zelo dober pregled ima Nibe, ne vem ali je vse dostopno brez doplačila.
Nekaj ima Alphaa Innotec, podatke se pridobi s toplotne črpalke z USB ključem.
Nekaj ima Thermia. Upam, da se bo oglasil @g.o.dizzle in povedal kaj več.
Ostali, tudi veliki proizvajalci, so glede tega svetlobna leta daleč od Kronoterma.
Na forumih je ogromno vprašanj, ko uporabniki kmalu po odhodu monterja ali po več letih ugotavljajo, da je z njihovo toplotno črpalko nekaj narobe. Poročajo o brezuspešnih večkratnih obiskih monterjev in zastopnikov proizvajalcev TČ, ki zapuščajo hišo z ugotovitvijo, da ni nič narobe in da gre za normalno delovanje in normalno porabo.
Sama toplotna črpalka ponavadi ni problem. Problem je napačna hidravlika, napačno dimenzionirana TČ in napačno nastavljeni parametri.
Če gre za top monterja, potem bo tudi brez »Kronotermovega pregleda« ugotovil probleme in jih odpravil. Vendar mora poleg znanja investirati tudi veliko svojega časa in oboje bo končni uporabnik drago plačal.
Ker pa so monterji z znanjem redki in ker uporabniki gledajo na najnižjo ceno, na koncu ostanejo z ogrevalnim sistemom, ki ga ne znajo dobro upravljati in porabi več, kot so pričakovali.
Uporabniki vidijo težavo vedno v sami toplotni črpalki in zaradi nezadostne pomoči s strani monterjev vse bolj pritiskajo na proizvajalce, da bi le-ti rešili njihove probleme.
Zato bodo morali prej ali slej vsi proizvajalci vgraditi diagnostična orodja, ki bodo omogočila enostavno analizo težav in optimizacijo parametrov na daljavo.
Druga zelo pomembna stvar pa je, da bi moral vsak monter uporabniku poleg navodila za uporabo izročiti še hidravlično shemo sistema in protokol ob zagonu.
--------------
Po @zdravipameti ste planili, ker je pokazal stanje na objektu, ki ste ga ocenili kot antireferenco.
Jaz delovanja ogrevalnega sistema na objektu in @zdravepameti nikakor ne vidim tako negativno kot nekateri.
Iz prvega diagrama se vidi, da pri zunanji temperaturi -3°C do -5°C kompresor deluje 18 ur, kar ni nič narobe, saj deluje bivalentno. Če je TČ dimenzionirana na bivalentno točko -5°C, potem je to to.
Vklopov je 13/dan, kar spet ni slabo. Gre za on/off napravo, ki ne sme biti predimenzionirana, saj bi potem taktirala pri višjih zunanjih temperaturah. Pri nižjih temperaturah ji bo pomagal drugi vir, do -5°C pa ima dovolj moči.
Zanimivih je par stvari, ki bi jih lahko konstruktivno poanalizirali, če je na tem forumu sploh še kaj volje za take debate:
1. Zakaj vsak defrost tako zniža T dvižnega voda? Ali ni v zalogovniku dovolj energije za odtaljevanje? Kje je postavljen senzor, ki meri dvižni vod?
2. Zakaj se temperatura dvižnega voda po izklopu kompresorja tako hitro spušča? Recimo ob 1h ponoči v 20 minutah pade s 53°C na 43°C. Ali v pavzi deluje obtočna črpalka, ki obrača vodo iz zalogovnika v ogrevalni krog? Kako velik je zalogovnik? Ali ni možno bolje uskladiti proizvodnje in porabe, da bi TČ delovala brez ustavitve pri nekoliko nižjem dvižnem vodu?
3. Zakaj se sanitarna voda v bojlerju tako konstatno ohlaja? Ponoči od polnoči do 6. ure pade za 2K. Ni videti nikakršnih nihanj zaradi porabe, samo enakomerno ohlajanje. Ali so to izgube zaradi slabe izolacije ali cirkulacija?
Ob vsakem pogromu @zdravepameti vidim nekoliko drugačno sliko:
Njegove kurilnice kažejo na sistematičnega človeka, ki si vzame čas, povezave vnaprej premisli in ne dela brez načrta, kar naj bi se odražalo tudi v zanesljivem delovanju sistema.
Mogoče ni vse optimalno, kar se porabe tiče, saj (povsod) doda zalogovnik in dva ogrevalna kroga, čeprav ni nujno potrebno, ampak po mojem občutku spada v skupino monterjev, ki te ne pustijo na cedilu in njegove stranke ne iščejo pomoči po forumih.