PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Klasična gradnja Ytong, Isorast, ali Wienerberger termo bloki?

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
pri zelo varčnih objektih je talno gretje sigurno zgrešena investicija. razni priključki na plin in podobne zadeve enako. glede temperature menim, da je pametno vsaj projektno zastavit na 22 stopinj. seveda se ne da vse predvidet. sem pa mnenja, da je potrebno objekt zastaviti, da se njegova poraba vrti pod 10, če želimo imeti korekten objekt, ki ga bom ores poceni vzdrževali. seveda pa tukaj pridejo individualne želje... jaz sem zavestno naredil nekaj "energetskih napak", kljub prepričevanju projektanta. če se bo pokazala dejanska potreba sem priprabvljen dogreti objekt na elektriko, kot pravi Žiga.
#17
glede izračunov,...

kako mora nekdo, ki misli delat nizkoenergijski ali celo pasivni objekt reči, da je izračun brez veze ????

problem namreč je, da bolj ko se gre dol z porabo moči, bolj so pomembni DETAJLI,...

ko je debata na tejle temi izbira gradnikov gradnje bi moral vsak, ki misli delat hišo pod 7 l hudičevo dobro računat, kje bo dal kakšno izolacijo, koliko in kakšna okna,.., kakšno prezračevanje,.., da ne bom potem poraba namesto 7 l 10l
mimogrede se sprejme napačno odločitev v smislu pretiravanja z kako izolacijo tam, kjer za to ni potrebe in da se je da premalo tam, kjer je le ta potrebna....
#18
Strinjam se, da so detajli pomembni. Glede izračunov pa takole mislim. Me zanima, če jih zadanejo na 2kwh natančno. Sploh je pa ena zima lahko zelo mrzla, druga pa ne. In kaj naj bi mi v tem primeru pomagal natančen izračun. Manj je, bolje je.

To, koliko bo hiša porabila, je najbolj odvisno od izvedbe in predvsem od tesnenja. Tesnenje pa se oceni, čeprav je odvisno od tega, kako se bodo izvajalci potrudili.

En grob izračun pa je zagotovo pomemben. Sem pa tudi prepričan, da si znam te stvari precej dobro preračunat in ocenit. Če pa sem v teoriji falil za 2 kwh mi je pa čisto vseeno, ker hiša sigurno ne bo taka v praksi, kot je bila načrtovana v teoriji (glede tesnenja).

Poleg tega pa so neke smernice, ki so precej standardne. S tem koliko se jih držiš, pa je nekako sorazmerna skupna poraba.


Torej namen tegale posta je pravzaprav reči, da ti lahko vsaka napaka v izvedbi odpihne natančne izračune (npr. vgradnja električne omarice v fasado), tako da mislim, da je za učinkovito pasivno hišo predvsem pomemben dober nadzornik, ki se na to res spozna (ti so pa redki).
#19
seveda so izračuni brez veze, če potem izvajalci zašuštrajo,...

ampak,
bolje kot pokažejo izračuni se pa ne da izvest - v okviru planiranih materialov, njihovih debelin,
samo slabše,...
#20
Žiga, da napake, pri izvedbi hitro uničijo pasivo je res (prav tako se ne da predvideti tople/hladne zime ipd.). In na nek način se strinjam s tvojim mišljenjem, da hiše tako ne moremo izračunati zelo natančno.

Vendar pa naj bi izračuni po PHPP pokazali neko dolgoročno povprečno obnašanje hiše, poleg tega pa se upošteva tudi ekstreme. Namen je doseči cenovno ugodno varianto pasive za neko področje (npr. pasiva v Novi Gorici pomeni čisto nekaj drugega kot pasiva v Ljubljani, ali celo Kranjski Gori). V nasprotnem primeru preostane le, da se gre v ekstremne debeline, najboljše materiale in se zadevo pošteno preplača, zato, da dobimo nekaj, kar bi na določeni lokaciji lahko delovalo že s precej manjšim vložkom. Da stvar ilustriram s konkretnim primerom: tista 2kWh razlike iz mojega predhodnega posta sta v primeru 205 dni ogrevalne sezone vredna vsaj 4000 EUR (vsaj toliko več namreč stane material boljšega ovoja s katerim bi evtl. dosegel iste vrednosti).

PHPP je vsaj nekoliko preverjen na projektih v Nemčiji in Avstriji, naše hiše pa se (če so grajene na enak način) obnašajo enako, klima žal ne.
#21
Ja, sej se popolnoma strinjam. Govoril sem bolj za moj primer, s katerim se zadnje pol leta intenzivno ukvarjam in si preračunavam.

Ker nimam nekih graditeljskih izkušenj in tudi ne kakšnega znanja, me tudi hiša iz opeke nebi prišla prav poceni. Ker je hiša zelo majhna (vse skupaj 85m2), bi predstavljala investicija v ogrevalni sistem precej, in še prostora bi potreboval več. Poleg tega sem razmišljal o prezračevalnem sistemu in rekuperaciji še preden sem vedel, da obstaja. Tako sem se odločil za isorast 43 ter 40 cm celuloze na strehi. Ker je hiša zelo majhna, investicija v material ni tako zelo visoka, prišparal bom pa na sistemu ogrevanja. Prezračevanje pa jemljem kot dodatno udobje, ki mi veliko pomeni in sem za njega pripravljen plačati 1.5 miljona. Z okni sem šparal in samo en gleda na sever. Pravzaprav gre za zelo poceni hiško, glede na to, da nič ne znam narediti sam.

Ogrevati sem se vedno mislil le z električnimi radiatorji, tako da je bil vedno cilj tudi dobro izolirati hišo. Če izvajalci ne bodo delali prevelikih napak, vem da bo hiša pasivna, vsaj kar se tiče samega ogrevanja, drugače pa se bom pač dogreval z električnimi radiatorji in noben izračun mi nebi zagotovil, da se mi ne bo potrebno. Ali bi dal 3 cm manj ali več izolacije pa nebi pomenilo velikih razlik v ceni in v ničemer. Je pa tudi res, da bo moja hiša kar se da enostavna.

Je pa še ena stvar. Phpp programu ne zaupam preveč, čeprav nevem natančno, kako deluje. Menim namreč, da bi točnejši izračun zahteval simulacijo objekta v različnih pogojih. Naprimer teden dni slabega vremena in mraza v januarju. Tako bi lahko natančneje videli, kaj se takrat s hišo dogaja - kako se hladi. Letne izgube objekta so po mojem mnenju precej zavajujoče... Pomembno je, kako se objekt obnaša v kritičnih razmerah. Če že točno računam. Mogoče pa ga malo podcenjujem.

lp
#22
žiga,
zadeve so precej preproste;
phpp ti tako ali tako izračuna U celotne stavbe in posameznih delov sten.

iz tega si zelo enostavno sam izračunaš "peak" obremenitve hiše pri ekstremnih temperaturah

potrebna moč=povprečen U hiše*površina*razlika temperature
( zunanja proti željeni notranji )
sam sem si najprej sam naredil excel programček za izračun U-jev, tako da še zmeraj lahko "preverjam" phpp,.

pri isorastu bodi previden predvsem pri faznem zamiku,.. , oziroma poskrbi za senčenje oziroma poskrbi za prezračevano fasado, vsaj na jugu,...
#23
Ima mogoče kdo tale program phpp v angleščini.V nemščini mi ne gre.
Lp,m-3
#24
m-3,
kot sem slišal je program v angleščini za plačati. V nemščini pa je nekoliko okrnjen zastonj.

frank,
fazni zamik me nič ne skrbi. Imam precej velik napušč, nizko hiško in nisem občutljiv na vročino. Poleg tega se mi zdi, da se o tem zadnje čase preveč govori, ker stvar ni tako pomembna. Govori samo o tem, kdaj bo znotraj hiše maksimalna temperatura glede na maksimalno zunanjo. Nič pa ne govori o tem, kakšna bo ta temperatura. Poleg tega bom imel s prisilnim prezračevanjem tudi pasivno hlajenje, res da majhne moči, vendar pa bo tudi toplotni tok skozi ovoj stavbe majhen. Okna so problem, čeprav bodo večinoma senčena že z napuščom, vseeno pa jih bom dodatno senčil. Čez okna prihaja večina energije, vendar pa je to problem pri vsaki pasivni hiši, tudi tisti, ki ima 30 cm opeke in še 30 cm celuloze v ovoju. Ovoj je po mojem mnenju zanemarljiv, ker ima preveliko temperaturno dušenje in premajhen toplotni tok.

Poleg U stavbe pa je za delovanje hiše skozi čas važna tudi akumulacija energije v stavbi, notranji viri, kako se spreminja temperatura tal, ter sončni pritoki skozi okna v oblačnem vremenu...
V oblačnem vremenu skozi daljši čas (4 dnevi oblačnega mrzlega vremena) bi se po mojem mnenju masivna hiša, ki ima enake U-je obnašala bolje kot lesena prav zaradi akumulacije (kot večji bojler za sanitarno vodo).
Poleg tega se verjetno v phpp-ju velike steklene površine s super okni na jug pokažejo kot plus. V primeru oblačnega in zelo mrzlega vremena čez neko daljše obdobje pa so verjetno sama zguba in takrat je treba kurit. Za to bi bilo potrebno vsako hišo posebej zmodelirat in posimulirat.
#25
Žiga,
Saj vem da je novejši program za plačat,toda za mene bi bil dober tudi stari samo da je v angleščini.
Lp,m-3
#26
Kar se tiče Žigovih pomislekov glede upošptevanja klimatskih ekstremov v PHPP: po eni kalkulaciji PHPP dejansko računa povprečno porabo, po drugi kalkulaciji pa ekstreme. Na podlagi ekstremov se postavi ogrevalne naprave, na podlagi povprečja pa se "dobi certifikat za hišo".

Kar se tiče ekstremov se jih računa glede na lokalno klimo in sicer na dva načina:
1. Pri daljšem odbodju (npr. nekaj dni - torej akumulacija v tem primeru ni pomembna) zelo hladnega a jasnega vremena (konkretno za LJ -13°C in sonce).
2. pri daljšem obdobju hladnega in oblačnega vremena (konkretno za LJ -9°C in povsem oblačno).

Pri vsem skupaj se lahko upošteva še manjši pritok notranjih virov (npr. da je del oseb na počitnicah ipd) in povečan vdor zunanjega zraka (npr. pri močnem vetru).

Na ta način se torej po PHPP dimenzinira napravo za ogrevanje ter ugotovi ali za distribucijo toplote zadošča le sistem prezračevanja (to tudi v primeru, da hiša zadošča pasivnim zahtevam sploh ni nujno!).

No in ravno pri kalkulaciji ekstremov se pri meni zatika, namreč takrat ugotovim, da distribucija zraka več ne omogoča ogrevanja hiše, saj bi bili pretoki enostavno preveliki in posledično zrak v hiši presuh.

Seveda pa se stvari spremenijo v primeru drugačne klime. In torej še enkrat vprašanje: ali kdo ve od kje so Avstrijci dobili podatke za PHPP, ki se razlikujejo od naših na ministrstvu?
#27
:oops:

Ti nemci me vedno znova presenečajo. Ko se pa tu včasih s kakšnim "strokovnjakom" pogovarjam, se pa samo čudim neznanju.
1 2
Iskanje po temi