Citat:... Ko sem bil v stanovanju, pozimi nisem mogel luftat zaradi otroka oziroma je bil to precej velik projekt kako vsaj 3-4 krat na dan odpreti okna na strežaj za 5min...?
Starši, če nimate zadovoljivega prisilnega prezračevanja se nikar ne bojte prezračevat na prepih. Naj bo to dojenček s plastiko, ali obilo bombaža&volne čez rito, ali pa mularija, ki jo jepotrebno opozoritna prepih... al pa tud ne. Obe situaiciji sta razlog več, da se potrudite naučit učinkovito prezračevat. Ni pa to razlog (je pa mogoče nespameten izgovor) za naše razvade >20 v stanovanju, tudi ko je zunaj najbolj mraz. Vsaka dobra babica ve, da je za dojenčka bolj zdravo @18 stC s kapico na glavi, kot pa matrat ga pod dekco, v plenicah pri 22 stC. Kopalnico pa seveda na >26.
Citat:Kakorkoli obrneš človek rabi zrak za dihanje (računaj minimalno 20 m3 / h)
Zakaj, ali kdaj naj bi človek potreboval tako količino svežega zraka?
Ko sem bil na enem od prvih predavanj o pasivnih hišah pri nas, je eden od predavateljev prišel na dan z butastimi predpostavkami opisovanja potreb prezračevanja, izraženo s potrebnim številom izmenjav zraka v prostoru v časovni enoti. To je vendarle lahko le primerjalno merilo neke zrakotesnosti objekta v nekih standardnih pogojih. Po predavanju sem ga opozoril, naj pove sponzorjem (proizvajalec prezračevalne opreme), da se je treba malo bolj potrudit.
Citat: vlaga pa se prehitro kopiči, ko pa nastane plesen, pa je velikokorat že prepozno.
Štiričlanska družina trenutno še živimo v premajhnem stanovanju (35 m2) Pa niti sledu zidne plesni. Zelo malo truda je potrebno, da se človek nauči dobro prezračevat. Je pa v veliko pomoč termometer, ki kalkulira temperaturo rosišča in občasni nadzor najhladnejših notranjih mest na zunanjem ovoju stavbe (toplotni mostovi in mestoma kjer pohištvo duši cirkulacijo notranjega zraka) s cenenim infratermometrom.
Graditelji, v primeru da ne nameravate vgrajevat prisilnega prezračevanja se poglobite v lastnosti materialov, ki jih vnašate v bivališče. Naj bodo higroskopni ter potencialno netoksični, neškodljivi; sam vidim potrebo po prisilnem prezračevanju bolj zaradi snovi, ki so potencialno škodljive in jih vnašamo (juhuhu njih) v bivališča in ne zaradi vode, CO2 ter prdcev v zraku, ki ju lahko merimo ter vohamo.
Citat:Mi imamo rekuperatorje nad okni. Če se boš odločil za tak način, ti ne bo žal. Vsaj nam ni. Kot je že zgoraj omenjeno, smo bili tudi mi pozitivno presenečeni nad kvaliteto zraka brez odpiranja oken, čeprav sem bila jaz v začetku skeptična, ker mi svež zrak veliko pomeni. Za mene je to sedaj pravi luksuz sredi zime imeti vedno čist zrak. Pa še veliko prhraniš pri ogrevanju. Če te še kaj zanima, sem ti na voljo z odgovori, tudi na ZS. 
Tu v resnici ne gre za kvaliteto zraka, ampak subjektivni občutek. Meni kvaliteta zraka na prvem mestu pomeni odsotnost ali zmanjšanje v zraku prisotnost snovi, elementov, ki so lahko zdravju škodljivi. Letos se iz Ljubljane selimo na Rakitno, ki je poznana kot klimatsko zdravilišče. Khm, ali mi boljši zrak res tako malo pomeni, da sem za skok iz Ljubljane potreboval pol stoletja :?:
Tudi tam gori je po nekaj deset dni na zimo zrak zelo, zelo „nekvaliteten“. Edino rešitev za omembe vredno izboljšavo v takih dneh vidim v prisilnem vpihu skozi najmanj HEPA13 filter, saj tisto kar zadržijo filtri v naših klasičnih prezračevalnih sistemih, zdrava pljuča samoočistijo.
