[cimi82]

Klima bo Pa 14 dni dopust pa jih je samo še dobrih 40

[sašo65]

strešna okna so dejstvo in bo jih 8 in bodo velika

adijo pamet....."meter" izolacije maš lahko, pa se pregreva ne glede kako zunanje senčilo imaš. Sam imam dva v mansardi, tako kot pri tebi_nujno zlo, frčade se mi ne dopadejo, svetlobo na nek način rabiš, ampak če bi še 1x zidal, je tale odgovor najboljši:

Čim manj strešnih okenj. Če se bajta še ne gradi... NIČ.

no, za teh 60 dni rabiš klimo. Obvezno. In stirodur na zunanjo stran okna...

tud to sem videl, sploh če so cel dan izpostavljena soncu, rec. južna stran....

Klimo uporabljam v večernih urah, zadnjih let samo za vlago ven "ruknit" rec. iz 28c spustit na 26c......... če odšteješ dopust, je takih dni 20..../lani sicer noro, v našem koncu rekord 41,4 Cerklje ob Krki/ pa 2003 ali 2004 se mi zdi, da je bilo prav tako vroče...Pri meni sicer mansarda "zdrži" 30c zunanje brez problema, ampak ko je pa 5 dni 33c in več, je pa konec lušnega

[cimi82]

Obiskal kar nekaj ljudi, ki živijo v mansardah ... izkušnje večinoma pozitivne ... razen pri tistih, ki imajo slabše izolirane strehe ...

[Žerjavar]

Obiskal kar nekaj ljudi, ki živijo v mansardah ... izkušnje večinoma pozitivne ... razen pri tistih, ki imajo slabše izolirane strehe ...

Tudi pri 40 cm izolacije je lahko mansarda peklensko vroča. Ni problema z pregrevanjem, če v dnevnem času ne uporabljamo mansarde: pridemo iz službe (šole) in takoj na kopališče. Če pa jo normalno uporabljamo (kuhanje, likanje, pranje perila, TV, računalnik), pa nastane velika razlika, glede na sestavo (poševnega) stropa. Svoj velik vpliv ima notranja plast stropa (betonska plošča, 3do 5 cm leseni opaž, plinobetonski strop, gips plošče). Če delaš novo ti naj ne bo žal dodati betonski (poševni) strop, če obnavljaš, dodaj les na notranji strani izolacije.

[sašo65]

dodaj les na notranji strani izolacije.

to si že omenjal, razložil nikoli, meni ni jasno, KAJ s tem pridobim:

evo, ena stara prazgodovinska slika, sicer je strop isti, kot sem že tudi omenil, je gor ladijski pod (ne opaž)22mm, nad njim PVC folija, ki igra vlogo parazaporne folije, potem na poševnini 30-35cn še starega novoterma, nad škarjami ravni del pa 45cm volne(že Ursa), potem paroprostna folija, 5cm zračni tunel in Bramac: (za leto 1995 solidno narejeno)
sedaj po tvoje bi lahko deske (recimo colarce) kr spodaj na ladijski pod pribil in nato pač dal še kako zaključno oblogo po želji.......smisel :?: Če vročina "vdira" od zunaj oz. se zgoraj ne kuha, temp. v najhujši zunanji vročini(nad 35c) je 29c Osebno krivim za to dva strešna okna, ki sta na drugi strani, ki je tudi južna, spalnica, ki strešnih oken nima, samo klasično (120x120) je 1,5c hladnejša, obito je pa komplet stanovanje zgoraj enako, le barvne kombinacije so drugačne - mi pa le ne gredo iz glave te deske na notranji strani, kot ti omenjaš, da preprečijo pregrevanje..
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?1J/IM/1CzGuakN/dsc00283unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/1J/IM/1CzGuakN/dsc00283unichr("46")jpg[/img][/url]

[Žerjavar]

to si že omenjal, razložil nikoli,

Očitno ne čitaš vseh prispevkov o izolaciji mansarde. Ne bom sedaj iskal vseh teh tem, rajši še enkrat napišem:

- Toplota, ki se tvori v prostoru čez dan, ne more iti navzven, ker je zunaj bolj toplo. Ta toplota se kopiči v prostoru in ogreva zrak in bližnji materjal (oprema, zidovi, strop, ...).
- Nekaj toplote od zunaj prehaja skozi izolacijo v notranjost in tudi segreva notranji zrak ter materjal notranjosti.
- V nočnem času (ko je zunaj bolj hladno kot znotraj) se vsa ta notranjost ohlaja skozi odprta okna. Lahko rečemo, da je temperatura zraka notranjosti enaka zraku zunanjosti. Materjal notranjosti je nekoliko toplejši.
- Če je materjal notranjosti sposoben sprejemati več toplotne energije se bo manj segrel (dvig temperature) pri enako dovedene toplotne energije.

Prilagam diagram spreminjanja temperature zraka zunaj in znotraj v času 24 ur.
Predpostavka: Zunaj niha temperatura zraka od 20 do 35 C, zaradi osončenja kritine se zrak v zračnem kanalu pod kritino segreje tudi do 50 C. V prostoru proizvedena toplota obremenjuje ves dan vsak m2 stropne površine z močjo 3 W.
Sestava stropa prostora je (iste številke diagrama):
1. 10 cm beton, 44 cm steklena volna, 2,5 cm deske, pp folija.
2. 1,5 cm gips, pz folija, 40 cm steklena volna, 2,5 cm deske, pp folija.
3. 5 cm les, pz folija, 39 cm steklena volna, 2,5 cm deske, pp folija
V vseh 3 primerih je toplotna prevodnost enaka.

Ali rabiš dodatno razlago?

[firefly]

Na žalost vsa teorija odpade, ko imaš 2 strešna okna ki ti segrejeta mansardo... In potem je akumulacija slaba stvar... Ker čez noč ne ohladiš sobe...

[sašo65]

Na žalost vsa teorija odpade, ko imaš 2 strešna okna ki ti segrejeta mansardo..

Tudi sam sem tega mnenja

Ali rabiš dodatno razlago?

niti ne- hvala za enkrat.....

kaj pa če namesti desk rec. 10cm stiropor nalimamo(lahko ga celo po sredini privijačimo v obstoječ lad. pod(pustimo gorljivost) iatak to ne bom delal))je bolje kot "colarce" :?:

[firefly]

5cm stirodur na zunanjo stran oken (hebeš svetlobo) pa bo občutna razlika...

[sašo65]

5cm stirodur na zunanjo stran oken (hebeš svetlobo) pa bo občutna razlika...

rabil bi verjetno "zajet" še 2 cigla levo/desno/gor/dol :lol:
Hec je, da steklo niti ni toliko toplo(zunanje senčilo je) ampak sam okvir po celem obodu, je toplejši kot pa lad. pod zraven, pa full napolnjen z stekleno volno in ovit v parapropustno folijo, skratka narejeno tako kot mora bit, vendar termometer "drito" pod oknom pokaže 30c, meter levo/desno pa 3c manj...
na hitro nočna s telefonom:
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?1M/cJ/3UUyZJFa/slika-031242unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/1M/cJ/3UUyZJFa/slika-031242unichr("46")jpg[/img][/url]
tudi drugo okno 3 metre stran, enaka zadeva...

[Žerjavar]

vsa teorija odpade, ko imaš 2 strešna okna ki ti segrejeta mansardo... In potem je akumulacija slaba stvar... Ker čez noč ne ohladiš sobe...

Teorija velja in deluje.
V primeru nezasenčenega strešnega okna donbivaš v prostor direktno sončno toplotno sevanje. K proizvedeni toploti (kuhanje, TV, ...) moraš prišteti še to sevalno toploto, kajti tudi ta toplota se dejansko ustvari v prostoru, ko elektromegnetno toplotno sevanje zadene ob tla (opremo, ...) prostora. Bo toplotna obremenitev stropa večja, bo ob isti akumulativnosti prostora tempertatura višja. Čez noč se bo sicer tudi ohladilo, vendar nekoliko manj. Prav gotovo pa bo v mansardi z notranjim lesom manj vroče, kot z gipsom. Če raje kupiš klimo kot dobro senčenje oken, pa še plačuj elektriko za klimo.

[firefly]

"Fora" je v tem da se ob strešnih oknih mansarda segreje več, kot se čez noč lahko ohladi. In zelo hitro prideš do taga da spiš pri max. dnevnih temperaturah v sobi. Sploh če imaš veliko akomulacije v sobi. Če akumulacije ni, se ti dopoldne segreje na max temperaturo hitro, vendar se tudi zvečer hitro shladi, in lahko "normalno" spiš. Če imaš pa močno akumulacijo pa se soba NE ohladi čez noč... Kar bodo povedali prebivalci starih blokov ki jih pregrejejo (nič senčenja, napačno zračenje) in potem se tenstajo 2 meseca...

@ sašo, steklo se ne segreva. Se pa tla (oz. kamor že pade direktna svetloba) pod njim...

[ataIBA]

Kaj pa, če še upoštevaš razliko v teži hladnega in toplega zraka? Gibanje zraka zaradi temperaturne razlike? Kaj se dogaja v vlaknati izolaciji in kakšna je razlika v izolaciji mansarde med stiroporom (poliuretanom) in vlaknato izolacijo?
In se mora tudi teorija praktično popravit :mrgreen:

[Žerjavar]

se ob strešnih oknih mansarda segreje več, kot se čez noč lahko ohladi.

To je le razmišljanje! Pojdi računat, pa boš ugotovil, da ni tako. Res pa je, da se pri nezasenčenih strešnih oknih mansarda bolj segreva (tudi zjutraj je višja temperatura), kot pa enaka mansarda brez (ali z dobro zasenčenimi) strešnih oken.

bodo povedali prebivalci starih blokov ki jih pregrejejo (

To je znano, vendar ne od sevanja skozi okna, pač pa se zidovi segrevajo od zunaj (osončen zid brez izolacije) in od znotraj (proizvedena toplota). Osončenega zidu pa je 4 do 8 x več, kot je površina oken, kar pomeni, da se masiven neizoliran zid segreva nekajkrat bolj, kot pa izoliran zid brez zasenčenja oken. Res da se ohlaja v nočnem času tudi na zunanji strani, vendar je ohlajanje le 2 x hitrejše, kot pri izoliranem zidu.

Hec je, da steklo niti ni toliko toplo(zunanje senčilo je) ampak sam okvir po celem obodu, je toplejši kot pa lad. pod zraven,

To je le dokaz, da je toplotna prevodnost okenskega okvirja dosti višja, kot pa stropa. Pojav je še bolj izrazit, ker je zunanji del okenskega okvirja višje temperature (direktno obsijan) kot pa zunanji del izolacije stropa (topel zrak ob osončeni kritini). Potrditev da je pri strešnem oknu težje ublažiti toplotni most ob vgradnji okna, kot pa pri oknih v zidu.

kakšna je razlika v izolaciji mansarde med stiroporom (poliuretanom) in vlaknato izolacijo?
In se mora tudi teorija praktično popravit

Ni treba teorije popravljati, le vključiti jo je treba v izračun. Ne vidim nobenega problema za vključitev, manjka mi le podatek o prepustnosti zraka skozi izolacijo = koliko m3 skozi m2 pri znani debelini in razliki tlakov. Predvidevam, da bo zaradi "mešanja zraka skozi izolacijo" razlika minimalna.
V stropu mansarde bi ta vpliv lahko bil opazen v zimskem času, poleti pa sploh ne. Pozimi so spodnje plasti izolacije bolj tople kot zgornje in ima zrak iz toplejših spodnjih plasti tendenco dviganja. Poleti te tendence ni, ker so spodnje plasti hladnejše.

[ataIBA]

V stropu mansarde bi ta vpliv lahko bil opazen v zimskem času, poleti pa sploh ne. Pozimi so spodnje plasti izolacije bolj tople kot zgornje in ima zrak iz toplejših spodnjih plasti tendenco dviganja. Poleti te tendence ni, ker so spodnje plasti hladnejše.

V praksi pa to pomeni, da imaš v vlaknati izolaciji hladen nočni zrak, ki ga je pri debelini izolacije 30 cm kar nekaj m3. Le-ta tudi zaradi svoje teže ostaja dalj časa hladen. In kakor ti pozimi ne paše dvig toplega zraka v izolaciji navzgor (kar preprečiš s pravo folijo...), ti poleti paše hladen zrak v izolaciji.
Ohlajevanje mansarde se ponoči z notranje strani vrši s "prepihom" in odprtimi okni, na drugi strani pa samodejno, če je pravilno izvedeno prezračevanje.