[Žerjavar]

Odgovor je bil telefonski

Prosi jih za pismeni odgovor.

Pismeno jim dobro opiši trenutno stanje stene. Ustrezno opiši materjale za vse plasti (omet, zid, omet?, izolacija, zaključni sloj).
Naj ob odgovoru malce razmislijo - imaš možnost, da jih čez nekaj let tožiš za povzročitev vlage v steni.

[Mirando]

Ali je bolje da položim 5 cm stiroporja ali 5 cm siporeksa oz.

V obeh boš dobil kondenz. Uporabi XPS.

+1

"Idealna" rešitev ni nobena-- ve se, da se izolacija daje na hladno stran.... te možnosti nimaš, v kolikor bi se prehod med leseno-betonskim delom ustrezno rešil?

[firefly]

Pa naj bo stopnica zunaj. Tudi ce 15 cm debela. NP. Znotraj si bos samo akomulacijo unicil...

[Mirando]

Drži.
Preučite to možnost.
npr. min 8-10cm grafitnega stiropora ali XPS-a, od zunaj, pa ste "zmagali".
tisti 10 cm prehod/stopnico - pa "smiselno rešite" s kakšno obrobo...po celotnem obodu.

[andro69]

Kar se tiče stopnice med lesenim in zidanim delom je sedaj npr. 5 cm (vmes je odkapnik).

Tudi Multipori sem se počasi odpovedal.

Malo sem razmišljal in se mi zdi, da imam tri možnosti:
1. Ne naredim nič in plačujem nekaj več za kurjavo.
2. Trenutno ne naredim nič, če pa bo prostor kljub ogrevanju prehladen (talno gretje), na zunanjo stran (obstoječa fasada in stiropor izolacija 7,5cm) dodam še dodatno izolacijo. Odkapnik rešim kot do sedaj, bo pa zob med zidanim in lesenim delom večji.
3. Z notranje strani dam cca. 5 cm stirodur (ki je enako nepropusten, kot stiropor pod zunanjo fasado, in zato (verjetno?!) ne bi prihajalo do kondenzacije v betonskem zidaku).

Katera od rešitev bi bila manj slaba?

LP Andrej

[Žerjavar]

3. Z notranje strani dam cca. 5 cm stirodur (ki je enako nepropusten, kot stiropor pod zunanjo fasado, in zato (verjetno?!) ne bi prihajalo do kondenzacije v betonskem zidaku).

Od naštetih je ta najmanj slaba.

Na kaj si mislil ob "enako nepropusten" (toplota, vlaga, ....)?

Je še premalo povedano o betonskem zidaku. Če je to votlak iz agregata z malo mivke (če ga poliješ z vodo, kar vpije), ki votlin nima izpolnjenih z malto (betonom), potem bo XPS na notranji strani dovolj močna parna ovira, da ne bo kondenza.

[Mirando]

Kar se tiče stopnice med lesenim in zidanim delom je sedaj npr. 5 cm (vmes je odkapnik).

Tudi Multipori sem se počasi odpovedal.

Malo sem razmišljal in se mi zdi, da imam tri možnosti:
1. Ne naredim nič in plačujem nekaj več za kurjavo.
2. Trenutno ne naredim nič, če pa bo prostor kljub ogrevanju prehladen (talno gretje), na zunanjo stran (obstoječa fasada in stiropor izolacija 7,5cm) dodam še dodatno izolacijo. Odkapnik rešim kot do sedaj, bo pa zob med zidanim in lesenim delom večji.

To bo še najboljši približek temu, kako "mora" biti.
Ne pozabit, da je XPS (ki bi ga naj dajal od znotraj....) bistveno dražji, - jasno -tudi od znotraj ga še moraš "finalno obdelati"....
Glede na to - da je zunaj že določena izolacija, po moje (predvidevam?!) niti ni tako kritično. bi pa verjetno že z dodanimi (vsaj) 5-8 cm - običajnega EPS-a, - trajno - že kar zelo dobro izolacijsko rešil zadevo.
Prehod pa rešiš s "podaljšano" odkapno pločevino.

3. Z notranje strani dam cca. 5 cm stirodur (ki je enako nepropusten, kot stiropor pod zunanjo fasado, in zato (verjetno?!) ne bi prihajalo do kondenzacije v betonskem zidaku).

Katera od rešitev bi bila manj slaba?

LP Andrej

[o-val]

Odgovor je bil telefonski

Prosi jih za pismeni odgovor.

Pismeno jim dobro opiši trenutno stanje stene. Ustrezno opiši materjale za vse plasti (omet, zid, omet?, izolacija, zaključni sloj).
Naj ob odgovoru malce razmislijo - imaš možnost, da jih čez nekaj let tožiš za povzročitev vlage v steni.

Tudi jaz sem skeptičen do stvari, ki jih ne razumem. Vendar zadeva deluje.
Tako je saniran vrtec na Vrhniki: <!-- m --><a class="postlink" href="http://nep.vitra.si/ukrep.php?id=556">http://nep.vitra.si/ukrep.php?id=556</a><!-- m --> , notranja toplotna izolacija multipor. Že nekaj časa. Notranja toplotna izolacija MULTIPOR debeline 15 cm je bila vgrajena po navodilih proizvajalca YTONG, vključno z vsemi detajli.
Notranja toplotna izolacija je mineralna, kjer se izkaže z izjemno difuzijsko odprtostjo. To pomeni, da sestava ovoja z uporabo parne ovire omogoča izmenjavo vodne pare v prostoru z okolico in obratno. Stavba zaradi tega "diha", kar pomeni, da iz prostora odvzema odvečno vlago, kadar je zrak bolj vlažen, in jo vrača, ko je bolj suh. Cuketi? Bučke?

[Žerjavar]

Tako je saniran vrtec na Vrhniki: <!-- m --><a class="postlink" href="http://nep.vitra.si/ukrep.php?id=556">http://nep.vitra.si/ukrep.php?id=556</a><!-- m --> , notranja toplotna izolacija multipor. Že nekaj časa. Notranja toplotna izolacija MULTIPOR debeline 15 cm je bila vgrajena po navodilih proizvajalca YTONG, vključno z vsemi detajli.

Ali lahko podaš sedanje stanje sanirane zunanje stene?

Ugibam, od znotraj navzven:
- Silikonski tankoslojni omet 0,5 cm (lepilo, mrežica, .....)
- Multipor 15 cm
- ????

Včasih je potrebno kar nej let, da se od zunaj pokaže, kaj se dogaja v notranjosti stene.

[o-val]

več informacij na <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.0energijskehise.si/property?field_property_characteristic_value=All&field_property_type_value=All&field_property_project_status_value=All&field_property_address_administrative_area=Osrednjeslovenska&field_property_address_locality=&field_event_date_value">http://www.0energijskehise.si/property? ... date_value</a><!-- m -->[value][date]=&=Potrdi

[Žerjavar]

Več informacij na

Če imaš namen promovirati ( reklamirati) multipor, se potrudi pridobiti podatke, da bom lahko računsko kontroliral možnost tvorbe kondenza znotraj stene. To kontrolo bi moral narediti že izvajalec pred pristopom k sanaciji.

Osebno nimam interesa zanikati te možnosti, niti potrjevati pozitivnosti tovrstne uporabe. Poudarjam pa izsledke teorije, da notranja izolacija ni dobra. So pa možmne izjeme, ki jih je treba individualno potrditi.

[o-val]

Nisem promotor multiporja. Tehnične podatke za izračun dobiš pri proizvajalcih.
Podobne, le toplotno nekoliko slabše, so plošče iz kalcijevega silikata, poglej <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.promat.si">http://www.promat.si</a><!-- m -->. Paropropustna plošča na notranji strani ne le, da prepreči rošenje stene temveč vlažno steno tudi izsuši.
Seveda je toplotna izolacija na hladni strani najenostavnejša. Če pa to ne gre ali pa ne nudi pravih lastnosti stavbe, se jo vgradi na notranjo, toplo stran. Poglej novo Športno dvorano v Medvodah pa Narodni muzej v Ljubljani, pri obeh so uporabili stekleno volno za notranjo toplotno izolacijo.
Rad bi samo povedal, da ni samo tisti način pravilen, ki ga ti poznaš.

[Žerjavar]

Nisem promotor multiporja. Tehnične podatke za izračun dobiš pri proizvajalcih.
Podobne, le toplotno nekoliko slabše, so plošče iz kalcijevega silikata, poglej <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.promat.si">http://www.promat.si</a><!-- m -->. Paropropustna plošča na notranji strani ne le, da prepreči rošenje stene temveč vlažno steno tudi izsuši.

OK, očitno nisi promotor, si le navadni papagaj, ki ponavlja, kar so ga naučili, nima pa pojma, kaj to pomeni.

Vsaka toplotna izolacija na notranji strani zidu preprečuje rošenje (površinski kondenz). Praktično nobena pa v zimskem času ne preprečuje, da zračna vlaga prostora ne bi prehajala v notranjost stene in tam kondenzirala ter s tem močila zid. Je pa res uporabna zadeva, če imaš 5 mesecev moker zid od tvorbe kondenza in se potem 3 mesece suši v notranjost - letno imaš morda le 4 mesece suhi zid.

Rad bi samo povedal, da ni samo tisti način pravilen, ki ga ti poznaš.

Pouči me prosim o pravilnem načinu uporabe multiporja za notranjo izolacijo starih zgodovinsko zaščitenih zidov. Pouk podkrepi z izračunom možnosti kondenza v steni po katerem koli priznanem programu (zastonj možnost je U-Wert), seveda za zimsko obdobje.
Lahko pa prikažeš tudi peš izračun na bazi znanih fizikalnih zakonitosti (formulc).

[o-val]

OK @Žerjavar, ker veš več kot navadni papagaj, povej, kako to, da je notranja toplotna izolacija, ki je paropropustna, učinkovita. Še več, kako to, da suši vlažen zid? Lahko dokažeš tudi z izračunom, samo, prosim, predstavi po naše (U-Wert :mrgreen: ).

[Žerjavar]

kako to, da je notranja toplotna izolacija, ki je paropropustna, učinkovita.

Po domače, ni prvič:
- Notranja paropropustna toplotna izolacija brez dodane parne zapore ni primerna za uporabo.
- Res je, da bo delovala kot toplotna izolacija - v tem smislu je učinkovita.
- Res je, da bo površina takega zidu suha in topla, četudi je pred namestitvijo izolacije bila vlažna plesniva - tudi v tem stilu je učinkovita.
- Res pa je tudi, kar pa nekateri težko razumejo, da v času kurilne sezone v notranjosti zidu (prehod med izolacijo in starim zidom) neprestano nastaja kondenz, ki se praktično ne izsušuje do poletja. Stari zid je stalno zalit z vodo, kar mu sigurno ne koristi. V tem smislu je notranja izolacija zelo učinkovita v škodljivosti na trajnost zidu.

Ne silim te, da vse to slepo verjameš. Bi te pa prosil, da v prihodnje ob trditvah, za katere nimaš dokazov dodaš pripombo, da je to tvoje mnenje ali pa, da proizvajalec tega materjala trdi, da je tako.

Za moje gornje trditve imam dokaze v obliki izračunov v skladu s fizikalnimi zakoni. Tvoj osovraženi U-Wert me je le prepričal, da je moj izračun, uporabljan takrat že dve leti, dokaj pravilen. Odstopanja, ki so bila, so izhajala iz različnih predpostavk dejanskih razmer (vlažnost zraka znotraj in zunaj).