[zebec]

Migaj pri znižanju dT npr. na 5 je zadeva krepko boljša, saj je potem tako kot je Homer zapisal delovanje obtočne od TČ vedno večje ali enako od sekundarnih pump. Vendar se poraba drastično poveča. Seveda sem z znižanjem dT tudi znižal malo krivuljo.

Homer teh tvojih 30l v oljni peči ti greješ na koliko? Ti ne šibaš TČ na kruvuljo ampak na fiksno temp.?

Na sekundarju pa imaš mešalne kroge in Seltron WDC20 in preko njega ti krmiliš on/off TČ?


Drugače pa sem v tem tednu bil pri enem možakarju, kateri si je naredil DHT in ima 11KW in direktno vezano na sistem. Ima manj radiatorjev in očitno manj vode. Skratka veliko težav zaradi premajhnega volumna vode. Z nekimi določenimi nastavitvami sva uspela to malo omiliti.
Npr. sosed kateri ima enako TČ in mi je rekel da ima v radiatorjih oz. v sistemu nekje 200l vode pa mu deluje fenomenalno.

[Migaj]

pri meni smo računali naj bi bilo izven notranje TČ samo okoli 65 litrov vode -če drži izračun..., kar je več kot 2X več, kot je minimalno določeno.
Nekaj vode pa je še v notranji enoti ter exspanzijski posodi.

Večjo porabo pri dT 5 si imel, ker nisi/bi moral hkrati T ogrevalne vode znižati za 1,5 do 2 stopinji in nekaj na račun večje porabe OČ.

[Merlin1]

Dober sistem je takrat, ko dela brez da bi uporabnik kar koli razen sobne temperature deloval. Brez kakršnih koli težav.

Za pravilno vezavo rabi zalogovnik samo 4 priključke.
Težave z slabim prenosom izvirajo iz preslabotnih črpalk. Če je to težava bi bila brez zalogovnika še večja.

Dva ali več krogov je skoraj vedno prednost, ker na ta način lahko optimalno reguliramo temp. po raznih predelih objekta. Pogoj za dobro delovanje je pametna regulacija, ki zna komunicirat z sobnimi enotami (sobnimi termostati to ne morejo) in TČ. Tu je problem, ker to ima zadovoljivo serijsko rešeno malo proizvajalcev.

[Homer]

@zebec
Ogrevalna kroga (talno + radiatorji) sta krmiljena z WDC20
Glede fiksne ali po krivulji temperature TČ še malo eksperimentiram. Trenutno delam po krivulji.
Temperatura v peči me pravzaprav ne zanima veliko, saj je odvisna od tega koliko so mešalni ventili odprti/zaprti. Če zapre ventile temperatura v peči začne naraščati in ko doseže prag nastavljen v WDC 20 izklopi TČ. Ta prag je seveda odvisen od zunanje in nastavljene notranje temperature + histereza.

Po koncu ogrevalne sezone sledi modifikacija....
Probal bom krmiliti TČ glede na potrebe talnega in radiatorjev po dveh različnih temperaturah. Namreč če ni potrebe po ogrevanju radiatorjev, ni razloga poganjati TČ na višji temperaturi. To na žalost pomeni, da ne moreš poganjati TČ po vremenski krivulji, tako da nisem prepričan, da bo kaj bolje kot sedaj.......

[zebec]

Dober sistem je takrat, ko dela brez da bi uporabnik kar koli razen sobne temperature deloval. Brez kakršnih koli težav.

Za pravilno vezavo rabi zalogovnik samo 4 priključke.
Težave z slabim prenosom izvirajo iz preslabotnih črpalk. Če je to težava bi bila brez zalogovnika še večja.

Dva ali več krogov je skoraj vedno prednost, ker na ta način lahko optimalno reguliramo temp. po raznih predelih objekta. Pogoj za dobro delovanje je pametna regulacija, ki zna komunicirat z sobnimi enotami (sobnimi termostati to ne morejo) in TČ. Tu je problem, ker to ima zadovoljivo serijsko rešeno malo proizvajalcev.

@Merlin1 Kaj pa vezava zalogovnika z dvema priključkoma. Sem podal v postu nazaj tudi shemo. Se reši problem mešanja.

Jaz sem to povprašal na Daikin če je to možno narediti na DHT.

[sassapo]

Kretnica se v spregi s TČ ne vgrajuje, saj zaradi specifike delovanja niža izkoristek TČ. Bo zalogovnik kar pravšnja rešitev.
projektanta pa zamenjaj :wink:

kako pa Fujitsu to poveže? Saj v sami notranji enoti imaš ogrevalni krog 1. ogrevalni krog 2 - le "kit" moraš pri Dinesu dokupit.....drugače koliko sem slišal, zadeva kar se tiče povezave "simpl kot pasulj" deluje fenomenalno...

Zalogovnik je nepotrebni balast..

t.i. "tiktakanje" pri današnjih temp. rešimo na eleganten način s povečavo časa (iz tovarniških 8 minut na 20 minut) tako pridemo do 2 vklopa na uro, kar ni popolnoma nič tragičnega ob tem še minimalni vtok (radiatorji) dvignemo iz tovarniškik 8c na 33c pa smo "zmagali"

Fujitsu ima to rešeno z dokupom tovarniškega kita za drugi ogrevalni krog.
Pri napravah kjer ni te možnosti, je potrebno drugi krog naredit tako ali drugače

[yan1234]

Meni stari kotel deluje kot hidravlična kretnica/zalogovnik. S svojimi 33l opravlja svojo funkcijo brez problema. Pogoj je, da obtočna črpalka TČ ima večji ali enak pretok kot obtočne črpalke ogrevalnih krogov (skupno). To je pri meni zagotovljeno.

Zagotovo pa bi s 100l v prehodnem obdobju podaljšal čas vklopov/izklopov TČ.

O tem sva že debatirala .........

Jaz z defrosti nimam problemov, a če bi imel bi to reševal z večjim zalogovnikom.

Od kod ideja, da imajo lahko obtočne črpalke manjši pretok kot oč v tč? In kateri pogoj je s tem izpolnjen?

[Homer]

Če bi obtočne črpalke bile močnejše kot kot tista v TČ, bi voda cirkulirala skozi peč in bi zaradi tega bila hladnejša.

[Merlin1]

Dober sistem je takrat, ko dela brez da bi uporabnik kar koli razen sobne temperature deloval. Brez kakršnih koli težav.

Za pravilno vezavo rabi zalogovnik samo 4 priključke.
Težave z slabim prenosom izvirajo iz preslabotnih črpalk. Če je to težava bi bila brez zalogovnika še večja.

Dva ali več krogov je skoraj vedno prednost, ker na ta način lahko optimalno reguliramo temp. po raznih predelih objekta. Pogoj za dobro delovanje je pametna regulacija, ki zna komunicirat z sobnimi enotami (sobnimi termostati to ne morejo) in TČ. Tu je problem, ker to ima zadovoljivo serijsko rešeno malo proizvajalcev.

@Merlin1 Kaj pa vezava zalogovnika z dvema priključkoma. Sem podal v postu nazaj tudi shemo. Se reši problem mešanja.

Jaz sem to povprašal na Daikin če je to možno narediti na DHT.

Lahko je tudi tako. Vendar mi ni všeč. Pretok skozi ogrevne kroge kot skozi Tč je lahko moten, celo do okvare Tč lahko pride, če odpove bypas ventil ali je ta nepravilno nastavljen.

V kolikor je več kot en ogrevni krog je bolje povezat zalogovnik klasično.
V kolikor vas moti, da je potrebno včasih imet višjo temperaturo ga lahko zvežete vzporedno z dvema priključkoma. V tem primeru je potrebno pazit na dolžine in dimenzije priključnih cevi zalogovnika in prav pride poševno sedežen ventil za regulacijo pretoka skozi zalogovnik.

[alanford]

Kako bi pa vezal 200 L buffer pri tč inverter z/v z eno ogrevalno vejo brez talnega?
Cilj: zmanjšati št.taktiranj in pomoč pri defrostih.

P.s.
Ne za SV.

[Merlin1]

Potem je najbolje v povratek. Privarčujete črpalko in nekaj energije zanjo. Pogoj je da imate vedno pretok skozi CK!

[sassapo]

Hm... pri zaporedni vezavi zalogovnika mi je bolj všeč dvižni kot povratni vod. Nekaj višja temp. pomeni tudi nekaj višjo hrambo energije, pa še pri defrostih ne prihaja do nihanja temp. v radiatorjih.

[alanford]

Potem je najbolje v povratek. Privarčujete črpalko in nekaj energije zanjo. Pogoj je da imate vedno pretok skozi CK!

Hvala! Kaj je to CK? Kakšna je po vašem prednost zaporedne vezav v PV?
Vsekakor ne želim in ne rabim dodatnih OČ in/ali mešalnih ventilov. Stare OČ (trenutno ne uporabljam - lansko zimo sem tri dni grel SV vzporedno s TČ B.P.) so še vedno vezane vzporedno z novim sistemom.

Hm... pri zaporedni vezavi zalogovnika mi je bolj všeč dvižni kot povratni vod. Nekaj višja temp. pomeni tudi nekaj višjo hrambo energije, pa še pri defrostih ne prihaja do nihanja temp. v radiatorjih.

Hvala!
Prednost vidim še v tem, da imam v DV še vzporedni priključek z OČ za toplovodni kamin (prej je bila peč na elko) - trenutno izklopljeno.
Je pa res, da je nekaj manj energije za defrost, ker se medij najprej ohlaja preko grelnih teles.

[Merlin1]

CK je mišljena centralna kurjava.

Na vtoku ni slaba ideja. Za defrost je skoraj enako. Za radiatorje je bolje se manj hladijo. Slabost so nekaj večje izgube in manjša odzivnost po vklopu. Torej je vse odvisno od kakovosti in mesta zalogovnika.

[Migaj]

100 litrski buffer zaporedno pred radiatorji pomeni več toplote za defrost. Zakaj?
Čista logika :wink:
Pri defrostu ogrevalna voda veliko hitreje potuje (izkušnja pri meni) skozi radiatorje, kot med normalnim ogrevanjem.
Če je buffer za radiatorji, bo v njem precej mlačna voda, ker je prišla do njega skozi radiatorje počasi in se precej ohladila. Če moramo zato dvigniti T povratnega toka, pa je to neracionalno.
Če pa je buffer pred radiatorji, bo v njem bolj vroča voda, ki pa med samij defrostom hitro steče čez radiatorje in se nima časa toliko ohladiti