Objave: 7114
Teme: 42
Pridružen: Dec 2006
Ocena:
34
zacetnika,
potem pa k projektantu gradbenih konstrukcij - statiku in naj naredi načrt. Ko bosta imela izkop narejen ali pa kar med samim izkopom, se dogovorite za ogled in vpis v gradbeni dnevnik, geomahanika , da se preveri sestava tal; statik namreč le predpostavi nosilnost. Sloji zemelje se pač lahko v določenih predelih razlikujejo. Tako boste pravočasno lahko obvestili statika , če je zemljina slabo nosilna in se dogovorili za popravek izvedbe temeljenja.
Lep pozdrav
Objave: 496
Teme: 9
Pridružen: Dec 2009
Ocena:
0
Pozdravljeni
Ne strinjam se s tistimi,ki pravijo,da je dovolj,če narediš hišo samo zase.Tisti,ki misli samo nase,se mu bo tako tudi vračalo.Slovenija je polna mladih družin,ki nimajo stanovanja.
Verjetno so med njimi tudi taki,ki imajo starši veliko hišo,vendar iščejo stanovanje.V takih primerih pa mislim,da je prisotno precej nerazumevanja,nečimrnosti in nepripravljenosti za sobivanje.
Zaradi tega bi priporočil tistim,ki so pred gradnjo,naj hišo sprojektirajo tako,da je stopnišče
fizično ločeno od etažnega stanovanja.Loćeno stopnišče in nekoliko višji kolenčni zid bistveno
ne podraži gradnje.Sfinalizira se pa lahko kadarkoli.
Objave: 458
Teme: 63
Pridružen: Dec 2009
Ocena:
0
Res je vprašanje, česa imamo več - družin, kjer otroci in starši ne morejo sobivati v isti hiši niti z ločenim vhodom ali družin, ki niso predvidele možnosti, da bi lahko pod isto streho živeli tudi otroci, ki kot odrasli zdaj nimajo kam - če nimajo starci toliko pod palcem, da jim (so)financirajo stanovanje/hišo. Mladih, ki bi bili legalno tako blazno uspešni, da bi si lahko privoščili nakup stanovanja oz. gradnjo hiše brez zadolževanja je zelo malo.
Objave: 2816
Teme: 78
Pridružen: Mar 2008
Ocena:
1
No, jaz sem predvidel možnost, da bodo šli otroci na svoje. Torej nobenega ločenega vhoda. No ja, ločen vhod bo v klet od zunaj, če bo kateri hotel biti v kleti, bo to možnost imel. Klet bo imela tudi par oken, tako da nekaj svetlobe bo.
Če bi predvidel možnost, da bi bila mansarda bivalna, bi bilo treba projektirati stanovanje v mansardi (kuhinja, dnevna soba itd.), ne pa spalnic. Zakaj bi si sedaj postavil mansardo za primer, da bo to stanovanje, če jo bomo rabili za spanje, torej bodo to sobe. V tem primeru ne bi bile to ne sobe ne kuhinja.
Za primer stanovanja v mansardi bi moral dvigniti mansardo za par šar, kar bi spremenilo podobo stavbe in bi ratala slovenska glomaza P+1+M. Po vsej verjetnosti prazna kot večina ostalih glomaz. Vse to za bodoči negotovi primer, da bi kateri od mulcev hotel ostati z nami in si preurediti mansardo. Za bodoči negotovi primer bi sedaj moral narediti nekaj, kar gotovo vem, da ne rabim.
Sam sem tudi razmišljal o delno podkleteni hiši. Problem so stopničasti temelji, v katere gre vsaj toliko betona in železa kot v stene kleti. Problem je tudi teren. Teren na isti globini je verjetneje bolj homogen (na isti višini lahko rešiš že s komprimiranim nasutjem) kot na različnih višinah stopničk. Problemi so podobni kot pri gradnji kleti (npr. opažanje), rezultat pa je neprimerno boljši, če gre material v klet. Rezultat je več prostora, ki ga nikoli ne zmanjka.
Slovenska folklora je, da ima vsaka hiša še pet prizidkov okrog bajte. Vse se pa gre s stališča, da mi (v začetku) ne rabimo tega pa tega pa tega. Potem začne zmanjkovati placa v hiši. Če se spomnete projektiranja hiše, ko ste si zamislili dimenzije hiše in se nato odločali, kaj vse bi bilo v P - večina gre v smer, da doda extra sobo spodaj, kar pokvari dimenzije, v P je treba iskati kurilnico in prostor za to, potem rabiš garderobo, itd., biciklov, smuči itd. nimaš kje pustiti. In sezidaš novo bajto in pri vsem prostoru je spet vse natlačeno, prostora pa za vzorec.
Potem pa pride nadstrešek za garažo, pa lopa mora biti za bicikle, vrtno orodje, kosilnico, pa ded nima kje uganjat hobijev itd.