PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Klasična gradnja Vodo nepropusten beton

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
som16 Napisal:......
Fraaa, eno vprašanje: Kaj meniš na vgrajevanje betona po principu" bela kad", kot ga vgrajujejo ( so ga) v hotelu Palas v Portorožu. Brez H. izolacije podzemna garaža in kleti, pa nikjer ne spušča voda??!! Menda je to na našem gr. trgu novost, v tujini pa praksa.....

lahko kaj vec poves o tej zadevi? me zelo zanima ....
#17
Mene tudi...
#18
Lepo, da vaju zanima ampak vama ne bo prišlo nič prav. Zadeve so predrage.
#19
som16 Napisal:Pri podobnih stvareh je potrebno narediti zelo dobro odvodnjavanje (Drenažo), ki se nekaterim zdi nesmiselna. Ko je prepozno so običajno krivi izvajalci.

Ni nesmiselna samo kako jo boš pa delal, če si pod nivojem podtalnice, ali pa je cca4.do 10. metrov stran že bajer ali pa tece otok. Kam jo boš speljal, če si pa 8. metrov in več v zemlji. Smo lansko leto hidroizolirali en športni objek, ki bo v cel pod zemljo zgoraj pa parkirišča. Z vodo taka katasrtofa, da so po dve gasilske potopne lavfale non stop, da je bilo vsaj približno uredu, hodili pa po plohih, ker se je samo ogrezalo pa voda je iz vseh koncov tekla. Sedaj je narejeno in suho ko poper. Sanacija je nemogoča, če bi prišlo do zamakanja, ker z nobenim strojem ne moreš več narediti izkopa. Zato dobro hidroizolacijo in dobe hidroizolaterje pa bo mir do smrti, za naprej se bodo pa drugi sekirali.
#20
dejan Napisal:Lepo, da vaju zanima ampak vama ne bo prišlo nič prav. Zadeve so predrage.

to se ne pomeni, da ne smemo biti informirani ....
#21
ericks, urs,
morda je "dejan" neprimerno odgovoril, a za nekatere investitorje res ni primeren odgovor;
Takole : Samo tesnenje je tehnični ukrep, da se prepreči prehod vode skozi konstrukcijo (obe smeri). tesnenje gr. konstrukcij je možno doseči s tesnilnimi prevlekami na površini konstrukcije ali tigimi tesnitvami same konstrukcije. Zahvaljujoč možnostim ,ki jih nudi moderna tehnologija in še zlasti zaradi ekonomskih in časovnih prednosti izvedbe "konstrukcij iz vodonepropustnega betona brez tesnilnih prevlek"se gradi čedalje več gr. objektov kjer je opuščeno tesnenje konstrukcij proti transportu vode in vlage s tesnilnimi prevlekami ( črna kad oz. črno tesneje).Namesto tega so začeli uporabljati konstrukcije iz vodonepropustnrga betona, ki jih zaradi barve betonske površine in vodonepropustnosti imenujemo "BELA KAD" oz. belo tesnenje.
Pomembno je da se razlikuje, da je "bela kad" iz "vodonepropustnega betona" in ne vodotesnega!!
Osnovna razlika med belo in črno kadjo je, da pri črni gr. konstrukcijo tesnimo s tesnilno prevleko, pri beli te prevleke ne potrebujemo.
Potrebno se je zavedati, da vodonepropusten beton kot material še ne zagotavlja vodonepropustnosti konstrukcije v katero je vgraje , ampak je za to potrebnih še več tehničnih ukrepov.
Bele kadi so primerne za preprečevanje transporta vlage iz tem. tal v konstrukcijo in v primeru preprečevanja prehoda vode pod hidrostatičnim pritiskom.Tudi za bazene in rezervoarje saj preprečuje iztekanje vode iz njih.
Razlika med vodonepropustnim in vodotesnim betonom:
-Vodotesni material se smatra tisti material v katerega voda ne more prodreti.
-Vodonepropusten material pa tisti v katerega voda pod pritiskom prodre le do določene globine in ga ne prebije , če je debelina zadostna!
Po DIN-u 1048 se smatra kot vopdonepropusten, kadar pri preiskavi z vodnim pritiskom 5 bar v času 72 ur globina prodiranja vode ne sme presegati več kot 5 cm oz. 3 cm v primeru kemično agresivnih okolij.
Vodonepropusten beton se tretira kot beton s posebnimi lastnostmi. Po EC2 samo beton trdnosti vsaj C25/30 ali več. Nagnjenost betona k tvorbi razpok je odvisna pd nateznih napetosti zaradi obtežb in vsiljenosti ter od lastnosti samega betona. Vodonepropustni beton sme imeti V/C faktor v/c unichr("8804")0,60.
Še bi se dalo napisati o zahtevah same izdelave betona v betonarni ; O zahtevah glede transporta; O zahtevah vgradnje; O zahtevah negovanja;
Kaki in kaj mora odločiti projetant na osnovi zahtev investitorja. Naloga projektanta ni, da svojo konstrukcijo obravnava šablonsko, ampak pristopi k projektiranju na osnovi poglobljene analize možnih posledic nezadostne vodonepropustnosti, kot tudi z realnimi možnostmi , ki jih jih nudi sodobna tehnologija za odpravo vodonepropustnosti.Cilj mora biti postavljen tako, da se zgradi konstrukcija s primerno porazdelitvijo razpok, ki imajo omejeno širino.

ericks, urs, morda se bere zelo znanostno, a zelo težko je po domače napisat!!

Tu pa je res primeren odgovor "dejana" za nas individualne investitorje.

Lep pozdrav in če vaju še kaj zanima :lol: :wink: Arrow
#22
Vprašanje za som16-a
Ker je vodonepropustnost odvistna tudi od debeline AB stene, me zanima kakšna je minimalna debelina stene, da se smatra stena kot vodonepropustna? A si mogoče zasledil ali govorijo ECji tudi kaj o tej temi? Nikjer ne najdem nič oprijemljivega. Imaš mogoče v zvezi s tem tudi kaj e-literature?

LP
#23
runocar,
Načelna izhodišča za dimenzioniranje belih kadi, je : na osnovi različnih ukrepov oz. konceptov je možno konstruirati bele kadi tako da :
-Preprečimo razpoke :uporabiti jr potrebno vse konstrukcijske in tehnološke ukrepe, da ne pride do širših razpok;
-Porazdelimo razpoke: z porazdelitvijo armature se zagotovi, da ostanejo posamezne razpoke majhne in da transport vode, vlage in vodne pare zagotovi ustrezno vodoneprepustnost;
-Saniramo samo razpoke :namenoma se dopusti nastanek razpok. Nastale razpoke se naknadno zaprejo s sanacijskimi ukrepi (injektiranje)
-Kombiniramo ukrepe: težimo h kombiniranemu konceptu iz prve in druge možnosti, pri čemer pride v poštev tretja možnost, kadar koncepta ena in dva nista dala ustreznega rezultataVodonepropustnost je možno pričakovati le , kadar so v betonski lupini morebitne natezne napetosti zaradi neugodnih kombinacij obtežbin vsiljenosti po velikosti manjše odnapetosti, ki povzročajo razpoke, kar prikazuje enačba unichr("963")d unichr("8804")f c,t,k(EC2)
S tem se kaže glavna problematika dimenzioniranja belih kadi.
Stene iz armiranega betona naj bodo deb. 30cm ali več. Predvsem pa je pomembno izogibati se predebelih elementov, ki razvijejo visoko hidratacijsko toploto in s tem velike vsiljenosti, za kar pa je potrebno več armature, da omejimo širino razpok. Optimalne razmere je možno doseči z debelinami 30 do 50 cm. ( Palas v Portorožu)
Kot si opazil nisem "ercks-u in urs-u" kar nekaj časa odgovoril, ker nisem imel "KONKRETNE" literature. Tako na pamet se da govoriti,za kaj bolj konkretnega pa je potrebno imeti nekaj za pokazat.
E-literature nisem nič našel. Ko sem spraševal naokoli, ni nobeden nič vedel oz. niso nič "dali od sebe"!! Kar ve ti in še kdo, so drugi komentirali, to je tudi bilo vse!
V kratkem bom pridobil nekaj literature in ti javim, a ta ne bo v e-obliki.

lep pozdrav
#24
spodaj en link, nemska stran: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.beton.org/fachinformationen/betonbautechnik/weisse-wanne.html">http://www.beton.org/fachinformationen/ ... wanne.html</a><!-- m -->
#25
Dobra rešitev za mojo štalo. Koliko pa je ta beton občutljiv na sol, NH3, in ostale kisline. Po logiki da ni prepusten, bi zdržal veliko več?

lp
#26
DRUŽBA,
kar precej časa sem rabil da sem našel "Eno" primerno literaturo. Se pa nahaja v MB Fkultetni knjižnici . Gradbeništvo.
To je diplomsko delo g. Aljaža Vesenjaka.
Lep pozdrav
#27
Mi smo pred 15 leti izkopali garažo v zemlji in zid betonirali z vodotesnim betonom. Garaža je dolga 6m in je zid na enem kraju malo počil. Voda nam zamaka samo na razpoki, drugje pa je suho. Druge izolacije ni, ker stene zadaj niso bile opažene in je bilo betonirano kar na zemljo. Če delaš klet in ni pretirano vode v zemlji ter je možen odtok vode je tak sistem po moje kar zadovoljiv, stanovanja pa ne bi tako naredil.

LP
Stbe
#28
Jaz bi predlagal za objekte, kjer je potrebna 100% vodoodpornost, recimo kjer bodo prostori hiše uporaba Perprufe folije. Je taka bela folija, ki jo daš v notranjost opaža in se kemično spoji z betonom, da zagotovi nepropustnost. Smo uporabljali predvsem tam kjer so visoke vode in vkopane kleti. Problem pri tem je pa, da je treba biti pazliv pri polaganju armature, da ne strgaš folije.
#29
Jaz imam pa eno drugo težavo in bi lepo prosil za pomoč.

Armirana plata za zgrjeni objekt je bila predimenzionirana in sedaj 70% plate zaseda objekt preostalih 30% pa je prostih (ni pod streho in je prosto izpostavljeno vremenskim vplivom)

Zdaj ko je preteklo pol leta sem opazil, da se je na tem predelu začel beton na površini rahlo luščiti (verjetno zaradi vode, ki je tam nenehno stala)

Ker je ta predel nefunkcionalen in ga bom uporabljal samo za odlaganje nepomembnih zadev bi rad zadevo rešil kar se da poceni. Torej narediti bi moral naklon za odvodnjavanje. Zadeva za preplastitev bi morala biti seveda vodoodporna. Pri te pa moram še upoštevati debelino preplastitve 8cm, ker je na drugem predelu že položen porfido do te višine.

Torej: razmišljal sem že o ploščicah ali o asfaltu samo je vse daleč predrago za te "odvečne" kvadrate.

Na koncu sem prišel na idejo da bi preplastil z "močnim" betonom in ga nato še premazal z vodoodpornim premazom (Le-tega mi do danes ni uspelo najti. Imajo vsega vraga za notranje vodno obremenjene betonske površine, za zunanje povozne površine pa vsi jamrajo)

Glede na to, da je marsikatera cesta po Evropi samo betonska in zadeve kar držijo sem si mislil, da bi to moralo delovati.

Kaj pravite na to idejo in prosim za nasvete pri izvedbi (seveda bi prišla prav tudi info o dobavljivosti materialov: kje naj kupim in kaj)

Če me prav razumete: rad bi trajno rešitev, da ni bi prišlo do luščenja ali zelenenja betona.


Vnaprej se vsem, ki si boste vzeli čas prisrčno zahvaljujem!
#30
Majster007,
lušči se ti zaradi "zmrzovanja in otajanja"; ne pa zaradi same vode ki stoji .
Nisi napisal ali imaš kaj nadstreška ? Bi morda ramišljal v tej smeri. :?
Vsekakor nejprej odstrani "do živega" razpadajoči beton; očisti in nato prednamaz (vezni sloj) ; betonska sanirna malta ali sam beton (0-16mm granulacije) Menim, da bi bilo primerno položiti kakšne "zmrzlinsko odporne" ploščice.
Nisi napisal koliko "m2" imaš za urediti.
V primeru samo betoniranja lahko uporabiš "kvarc" za zaključni sloj.
V kolikor zamaka ob nalivih, boš težko samo z betonom dosegel vodotesnost ob vogalih. :wink:
Lep pozdrav
1 2 3
Iskanje po temi