(3.12.2020 ob 19:43)francimedo Napisal: Hvala za odgovore. Razmišljam tudi o tem, da bi v kopalnici namontiral en manjši centralni rekuperator, ker imam kopalnici na sredini, na desni je kuhinja, na levi spalnica bi potem pod stropom speljal cevi v kuhinjo in spalnico, v kopalnici je pa itak namontiran rekuperator. kaj menite o tem?
Centralni rekuperator je tehnično boljša rešitev od lokalnih, terjata pa naprava in razvod svoj prostor, zato je tak sistem včasih problem vgraditi v obstoječa stanovanja. Če imate prostor za takšno izvedbo jo vsekakor priporočam. Poleg samega rekuperatorja potrebujete prostor še za dušilce zvoka in razdelilne komore.
Od razdelilnih komor se nato peljejo fleksibilne cevi do posameznih prostorov, kjer se namestijo zaključne komore z regulacijskimi rozetami, s katerimi se doseže ustrezno razporeditev volumenskih pretokov zraka. Načeloma se speljejo dovodne cevi do "čistih" prostorov (dnevna soba, spalnica), odvodne cevi pa sesajo zrak iz "umazanih" prostorov (kuhinja, kopalnica). Za nasvet, kako stvari napeljati v vašem primeru, bi moral videti tloris stanovanja.
Pa še en odgovor na starejši prispevek iz te teme:
Lonsarg Napisal:Potem pa imaš v rangu 1000€ že konkretno dobre. Mitsubishi Loosnay LGA-25RVX-E, Aircycle 1.2, VUE 100 P mini, pa še kater bi se najbrž našel.
Nobene od teh naprav ni v bazi podatkov Passivhaus inštituta, ki je kar se mene tiče avtoriteta na tem področju. Tudi najslabši napravi iz njihove baze podatkov bi zaupal bolj kot napravam, ki jih tam ni.
V čem je štos? Izkoristek rekuperatorja se da testirat po različnih metodah in niso vse enako dobre. Če meriš, za koliko se ogreje svež zrak, lahko izgleda da ima rekuperator super izkoristek, če pa meriš, za koliko se ohladi odpadni zrak, pa vidiš, da bolj malo toplote odda svežemu in da se ta v bistvu ogreva preko slabo izoliranega ohišja. Seveda bo proizvajalec v brošuri navedel izkoristek iz prvega testa. V PH bazi podatkov pa so vsi rekuperatorji testirani pri enakih pogojih in so zato primerljivi.
Poleg samega izkoristka se testira še več drugih parametrov, tesnost, hrup, poraba elektrike (zopet pri enakih pogojih za vse naprave), ustreznost zaščite proti zmrzali,... Poleg tega morajo testirani rekuperatorji izpolnjevati dodatne pogoje - ustreznost filtrov, uravnoteževanje pretokov. Slednje je pomembno, ker z neuravnoteženimi pretoki ti naprava ustvarja nadtlak ali podtlak v prostoru, kar privede do infiltracije ali še slabše eksfiltracije zraka skozi ovoj stavbe.
Skratka, sam ne bi kupil naprave, ki ni testirana in certificirana po metodi passivhaus inštituta.