[bam123]

Pozdravljeni,

Veliko sem že prebral o nizkoenergijski/pasivni gradnji klasični in montažni, vendar imam še vseeno veliko vprašanj.
Bom najprej predstavil stanje. Z ženo sva pred pol leta kupila povsem ravno parcelo z vsemi priključki že na parceli, sedaj pa bi rada počasi začela graditi oz. dala nekomu graditi. Recimo, da je žena zelo na strani montažne hiše, jaz sem trenutno pa še neodločen. Hiša je P+M velikosti 140m², bo pa tudi v celoti podkletena.
O kleti sva precej razmišljala, vendar sva zagreta športnika, že samo koles imava 5 (da smučarkse, plezalne, surf opreme niti ne omenjam), otroci bodo pa tudi kmalu potrebovali svojo opremo. Tako, da klet je nuja.
Odločena sva, da bova zaradi kvalitete zraka vzela rekuperacijo. Sedaj sem prišel do vprašanja, kako izvesti dostop do kleti. V primeru, da vzamem npr. Marles (steno N14, ki nima inštalacijske ravnine, a je nizkoenergijska), tako ali tako ne uveljavljam eko subvencije razen za rekuperacijo in imam lahko povezavo s kletjo tudi znotraj.

Vprašanja:
- koliko je smisleno to? Ali bo npr. rekuperacija "vlekla" zrak iz neogrevane kleti, kajti ločevala jo bodo le notranja vrata na stopnišču, ki so nasproti kuhinje. Prav tako stena N14 ni ravno primerna za rekuperacijo, ker ni inštalacijske ravnine.
- V kolikor grem v pasivno hišo, ne vidim možnosti, da imam klet povezano (klet je neogrevana), vzamem boljšo steno, dobim ekosklad, vendar moram tudi zgoraj žrtvavati eno sobo za rekuperator, TČ, itd...

Zato sem začel razmišljati o klasični gradnji, da bi bila hiša bolje zrakotesna kot npr. pri Marlesu z N14 steno in rekuperacijo (ker bi imel "inštalacijsko ravnino"), ohranil bi povezavo s kletjo. Ali je to le utvara in ni nič narobe s steno N14, pač malo izgub bo, vendar ni tako hudo?

Skratka, hiše ne gradim zaradi eko sklada, rad bi imel rekuperacijo, povezava s kletjo od znotraj ni must je pa +, ker potem ne žrtvujem enega prostora za tehniko (TČ, rekuperator, centralni sestalni sistem, itd...). Ne bi pa rad dal vse to in ugotovil, da stena N14, ker nima inštalacijske ravnine ni OK in nimam zrakotesnosti in s tem dokaj potratno hišo.

Ali kaj pridobim, če grem v zidano varianto, kaj pa cenovno? (vedeti morate, da bi večino dela tudi na zidani zaradi moje službe opravili drugi, tako da samograditeljstvo odpade). Sicer še nisem pridobil nobene ponudbe zidane, vendar se mi zdi hiša pri Marlesu 146.000€ (140m₂) na ključ (z rekuperacijo, žaluzije) kar vredu, se zadevam da bo zaradi doplačila pri kopalniški opremi še malo narasla. Cena seveda ne vsebuje kleti.

Je morda kdo gradil "na ključ" npr. do 3gf? Bi me na koncu zidana prišla dražje, če upoštevam, da sam prav veliko ne bi storil.

Hvala.

[yonna]

Zakaj pa ravno klet in ne prizidek, kot imajo nekateri garaže? Jaz osebno si ne znam predstavljati sebe, da bi morala kolo še vlačiti po stopnicah.

[bam123]

OPPN, ki določa kje bo stala hiša (predpisana je fiksna točka objekta in mere) je postavljena dokaj neugodno, če želim dodati še prizidek - sva razmišljala tudi v to smer, vendar zaradi OPPNja je to skoraj neizvedljivo v nekem racionalnem smislu (npr. da nimam prizidka takoj zraven terase). Zato je klet edina opcija, če ne želim veliko uporabnega dela parcele žrtvovati za prizidke.

Kolesa - se strinjam, ni ravno praktično, zraven stopnic bo klančina in ne bodo tako strme, tako da bo šlo.

[JaBK]

Ne bi zdaj pametna ali nesramna izpadla, ampak kaj oppn omejuje? Klet neogrevana, z zunanjim vhodom in nepovezani s hišo je bistveno dražji in bistveno manj funkcionalni špas kot ena garaža zraven. Razlika, sem sigurna, da večja od razlike med projektantom ki postemolja tvoje ideje in projektantom, ki riše. Včasih, ko gledam kako revijo ali oddajo, mi čeljust dol pade kva eni.naredijo tam, kjer človek misli, da ni dosti niti za avto parkirati. In razlika v ceni je zgolj v ideji. Kubik cegla stane enako ali je ideja dobra ali slaba.

[bam123]

V samem OPPNju imam predpisano, kje bo stala hiša, kje lahko tlakujem in kje lahko postavljam nadstreške in garaže. Situacija je taka, da bi najraje tudi jaz postavil poleg hiše nekoliko večjo garažo za 2 avtomobila in kramo, vendar imam npr. kjer je predviden vhod v hišo zaradi fiksne točke objekta samo 4m prostora do naslednje parcele. Kjer se predvideva postavitev garaže je pa točno pred hišo obrnjeno proti jugu, tako da nek večji objekt/garaža odpade ker se mi zdi nesmiselno dajati najboljšo zemljo na parceli za veliko garažo. Ravno zaradi tega se bo šlo v klet.

Na žalost sem veliko okoli spraševal, tudi marsikateri projektat mi je pač narisal kako bi bilo najboljše umestiti vse na parcelo, vendar to na UE ne bo šlo skozi, ker je v lokacijski drugače opredeljeno, kje lahko kaj stoji.

[bam123]

Da se vrnem na vprašanje. Če naredim tako povezavo s kletjo, kolikšne so tam izgube, mi bo zaradi rekuperacije in kuhinje nasproti "vleklo" mrzel zrak iz kleti, kajti vrata so pač navadna notranja in niso zrakotesna. Ali pa bodo izgube majhne in se v dnevnem prostoru ne bodo poznale?

[cheba]

Obvezno zrakotesna izolacijska vrata.

[JaBK]

Bam123, hišo vmesti na parcelo tako, kot so danosti parcele. Obvezno in na vsak način bajte na jug je eden izmed kretenizmi današnje gradnje. Super, če je parcela taka da to omogoča, da pa temu podredil vse... Ne boš na denarju za ogrevanje toliko prisparal kot boš pri gradnji izgubil če se samo evrov dotaknemo. Da daš v racunico se dostope, razglede in ostale stvari je pa to priceless. Kamorkoli jo boš obrnil, ne bo 50 evrov razlike. Pa sem najbrž preveč rekla.

[Missfirefly]

Ne more upoštevati samo danosti parcele pri umestitvi objektov na parcelo, če pa je zanjo določen oppn. V našem bo podobno kot ima tudi bam 123 določen fiksen vogal hiše, torej en vogal je že lokacijsko točno vrisan. Pri postavitvi ostalih pa upoštevaš še razmerje med stranicami in predpisane odmike. Nekateri oppnji imajo točno vrisane celotne hiše in potem lahko gradiš samo tisto, kar si je avtor oppnja zamislil, razen če greš v postopek spreminjanja le-tega, kar pa ni poceni in traja v najboljšem primeru mesece. Poleg tega je v oppnju vrisan tudi dovoz do hiše, kje bo potekala elektrika, voda, kam boš dal mčn..., v glavnem vse, kar imaš sicer v gradbenem dovoljenju in si potem, kar omejen pri gradnji. Če gre za območje, ki ga ureja zgolj opn, imaš bistveno več odprtih možnosti. Tudi sam oppn ni tako slab, če sodeluješ pri njegovem sprejemanju in ga prilagodiš svojim željam, torej imaš že v naprej izdelan vsaj idz in veš, kaj bi imel in kje. Če pa ga investitor spacka zato, da lahko parcele/hiše proda naprej za trg, pa ni nujno, da je sam oppn dobro zamišljen in nudi optimalno pozidavo zemljišča.

[JaBK]

razumem, govorim pa o tem, da ni nikjer v kamen zapisano, da mora biti dnevna pa terasa na jug, pa kurilnica brez oken na sever in podobno. in mrbit se da kej smiselnega narediti tudi okoli tega.

[KeCko]

V primeru podkletitve z neogrevano kletjo ni problem samo vlek zraka tem več tudi toplotni mostovi na prehodu v klet. V tem primeru bi bilo bolje razmisliti o ločenem vhodu v klet iz zunanje strani. Teoretično je tudi v pasivni hiši lahko tehnika izven toplotnega ovoja torej v kleti.

Inštalacijska ravnina v stenah montažnih objektov nima veze z rekuperacijo. Razvodi se primarno vlečejo po tleh ali spuščenem stropu, če pa so predvideni stenski izpusti oz. vpihi pa so cevi in difuzorji širši od inštalacijske ravnine. Lahko bi se uporabili ploščati razvodi ampak to precej podraži zadevo. V glavnem smotrno načrtovanje razvodov je tu pomembno.

Če vam je že sedaj marlesova cena na knap bo ustrezno izvedena klet konkreten udarec po glavi. Seveda samo cigli niso problem, večji problem bo ustrezna hidroizolacija objekta. Preverite ali je sploh možna izvedba ustrezne drenaže in odvajanje vode glede na višino kanalizacije in podtalnice. Tukaj se velikokrat zaplete in potem so rešitve samo v vodotesnih kleteh brez odvodov in dovodov vode in podobni heci, ki pa stanejo ulala.

Kopalniška oprema bo relativno majhen delež stroškov, ki še pridejo k ceni "na ključ". Tukaj govorim predvsem o temeljenju oz. kleti, priključkih na infrastrukturo in podobno.

Klasična gradnja "na ključ" bo nekaj cenejša. Ostanejo pa spet dileme s kletjo.

Glede OPPN je pač pametno, da zadevo pretrese nekdo, ki se na te stvari spozna. Še nisem videl odloka, ki bi, ne glede na to kako natančno je napisan, ne omogočal nekaj inovativnosti. Lahko mi pošljete LI pa vržem oko.

[bam123]

Najlepša hvala za odgovore.

Z vidika energetske učinkovitosti je verjetno bolj smotrno da ločim klet in imam le zunanji dostop in preselim nekaj tehnike vseeno v spodnji prostor, koliko se bo dalo.

Sem šel sedaj še enkrat brati LI in pogledal podrobni prostorski načrt, ali lahko še nekdo preveri (bom tudi uradno preveril), ali lahko npr. dam nadstrešek za hišo proti parceli št. 12, če se bi s tem strinjal sosed.

LI in podrobni prostorski načrt:
[url]httpsunichr("58")//driveunichr("46")googleunichr("46")com/open?id=0Bwa_H5lylVITN0l3YlN5MnZEVW8[/url]

[valhalla]

Ne poznam popolnoma natančno standardov pasivne gradnje vendar... Če bo klet pol etaže v zemlji in takoj nad zemljo v isti TI fasade ter ustrezne debeline izolacije pod estrihi pritličja, bosta zgornji 2 etaži v zelo dobrem ovoju proti tlom. Sam tudi ne bi kompliciral pri izbiri notranjih vrat. Če se vam pa to zdi tako pomembno za tako malenkost, pa izberite takšnega proizvajalca stavbnega pohištva, da vam bo pač še za proti kleti naredil vhodna vrata v stilu notranjih.

Kar se hidroizolacije tiče. Jaz sem jo sam naredil VAU in tudi dela tako, ker sem na smotanem področju z vodo s kletjo na ravni parceli. Ustrezne cevi okoli temeljev, ujeti v filc s prodom iz Soče speljane v meteorne vode, na stene pa izotekt tako kot je treba. To bo normalen izvajalec vedel in tako tudi naredil.

In na PSS-ju so člani kot tudi nadzorni, ki bodo potrdili. Kvalitetno zidana na ključ bo v vseh primerih cenejša od montažne. Pa če boste lovili pasivni (po mojem mnenju ni vredno - prevelik finančni preskok) ali pa NEH standard (ki je ratal povsem dostopen).

Pa še komentar na teraso. Taka terasa bo poleti neuporabna, če je orientacija slike S na vrhu.

[Energetik81]

Da se vrnem na vprašanje. Če naredim tako povezavo s kletjo, kolikšne so tam izgube, mi bo zaradi rekuperacije in kuhinje nasproti "vleklo" mrzel zrak iz kleti, kajti vrata so pač navadna notranja in niso zrakotesna. Ali pa bodo izgube majhne in se v dnevnem prostoru ne bodo poznale?

Zakaj pa ne bi še kleti naredil ogrevane, torej v toplotnem ovoju? Stirodur itak pride pod klet in na njene stene, daš ga malo več in imaš rešeno. Prezračevanje tudi v kleti in je rešeno.

[valhalla]

Na pol ali 2/3 vkopana klet že zaradi izpostavljenega dejstva ima nekakšno temperaturo, tako poleti kot pozimi, ni stalna seveda, je pa stabilnejša. Mislim, da je razvidno, da sem ljubitelj kleti sam je nisem in je ne bi dajal v TI ovoj - tolikšen, kot bosta zgornji 2 etaži. Treba je razčistiti, kaj bomo imeli v kleti in če prostori ostanejo tehnične in hrambene narave se da klet precej ekonomično narediti.

Pod klet se ga ne daje avtomatsko. Pod estrihe, kolikor spet izračunamo, da je potrebno. Pa smo spet pred vprašanjem, kaj bo v kleti.