[Žiga]

Že nekaj časa se mučim z izjavo Bojkota Jermana, da pri entalpijskem prenosniku toplote (rekuperatorju), ni potrebno predgrevati zraka tudi pri nizkih zunanjih temperaturah:

"Taki prenosniki toplote z entalpijsko toploto ob kondenzaciji tudi predgrevajo zunanji zrak, zato so še dodatno koristni, saj naprava lahko deluje brez predgrevanja ob nizkih zunanjih temperaturah."
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.e-netsi.si/si/prezracevanje/entalpijski-prenosnik-toplote.html">http://www.e-netsi.si/si/prezracevanje/ ... plote.html</a><!-- m -->

Na stari spletni strani je celo trdil, da do -10°C, na novi pa te trditve ne najdem.

Namreč zakaj to še bolj ne velja za NE-entalpijske prenosnike toplote, saj tudi tam pride do sproščanja entalpijske toplote, po drugi strani pa ne pride do porabljanja entalpijske toplote z vlaženjem vstopnega zraka...

Če nebi to trdil mag. Bojko Jerman, bi rekel, da to ni res in da je potrebno pri entalpijskih prenosnikih predgrevati zrak pri višjih zunanjih temperaturah. Tako pa nekako verjamem, da ve, kaj govori, in da si tega tudi ni sam izmislil.

Bi mogoče kdo lahko podrobneje razložil, zakaj je tako?

[SK2011]

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.e-netsi.si/si/prezracevanje/tehnicni_napotki_zemeljskiprenosnik.html">http://www.e-netsi.si/si/prezracevanje/ ... osnik.html</a><!-- m -->

z entalpijskim prenosnikom toplote, ki vrača vlago – v tem primeru se vlaga odpadnega zraka kondenzira na prenosniku toplote, kjer odda svojo izparilno toploto, kar je dovolj da ni potrebno predgrevanja zunanjega zraka do okoli minus 10 do minus 15 stopinj Celzija. Ta način rešuje problem predgrevanja in vračanja vlage v zimskem času, ko je notranji zrak razmeroma suh. Pri še nižjih temperaturah rekuperator zazna nevarnost zmrzovanja prenosnika toplote in se izklaplja in vklaplja, dokler niso temperature višje.

[Žiga]

To sem prebral, ampak ali je pri neentalpijskem prenosniku kaj drugače?

Poleg tega se pri entalpijskem prenosniku vstopnik zrak vlaži in pri tem spreminja svojo toplotno energijo v entalpijsko energijo (se hladi), pri neentalpijskem pa ni tega hlajenja.

[Žiga]

Res je, da je ponavadi notranja vlaga višja, če imamo entalpijski prenosnik. Ampak pri enaki notranji vlažnosti pa bi moral neentalpijski delovati do nižjih temperatur, ali ne? Do katere zunanje temperature deluje, pa je odvisno od notranje vlažnosti, tako za entalpijski kot neentalpijski prenosnik.

[Fantocci]

Kaj novega v tej temi? v kratkem pridejo postavljat še rekuperator, pa še vedno ne vem, ali bi vzel entalpijskega ali ne. Sedaj vidim, da imajo na pasivhouse objavljen certifikat za Novus 300F entalpijskega s samo 84% izkoristka, medtem ko je navadna verzija brez F (brez entalpije) deklarirana z 94%.
Problem je v tem, ker tega nisem vedel prej in sem dal v phpp izračun na EKO sklad 94% izkoristek. Moram sedaj vzeti brez entalpije, da ne bodo komplicirali na EKO skladu? In zakaj sploh ta razlika v izkoristku?

Po drugi strani pa najdeš še podatek o "121%" izkoristku pri drugačnem načinu merjenja:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.e-netsi.si/files/CERTIFIKAT-za-NOVUS-F-300-121-izkoristek.pdf">http://www.e-netsi.si/files/CERTIFIKAT- ... ristek.pdf</a><!-- m -->
To lahko vpišeš v PHPP za EKO sklad?

Piše v navodilih, da dela do -7 do -8 brez predgretja.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.e-netsi.si/files/Obratovanje-prezracevalnih-naprav-pri-nizkih-zunanjih-temperaturah.pdf">http://www.e-netsi.si/files/Obratovanje ... aturah.pdf</a><!-- m -->

[gt001]

tole s temi procenti je zivi kaos. za paul novus rekuperator po aktualnem razpisu velja celo:
Učinkovitost vračanja toplote odpadnega zraka (%) za PHPP izračun ***: 100% je dobil edino 300F, neentalpijski pa "le" 93%

Glede na to, da se v aktualnem razpisu podajajajo vsaj 3 razlicne stopnje ucinkovitosti, je kaos zelo kvaliteten.

*** učinkovitost vračanja toplote odpadnega zraka za PHPP izračun je določena tako, da se vrednost po metodi preizkušanja SIST EN 308 in DIBt zmanjša za 12 odstotnih točk, vrednost po metodi preizkušanja PHI in SIST EN 13141-7 pa ostane enaka

[Fantocci]

Prosim, mi lahko daš link, kje si to našel na EKO sklad strani?

Pasivhaus tu navaja 84% za 300F (dosedaj so na EKO skladu gledali njihove certifikate):
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.passiv.de/komponentendatenbank/files/pdf/zertifikate/zd_paul_novusf300_de.pdf">http://www.passiv.de/komponentendatenba ... 300_de.pdf</a><!-- m -->

[gt001]

pri razpisijh pod ustrezno opremo - upam, da bo direktni link deloval:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ekosklad.si/dl/R/14/24/Rekuperatorji_2014.xls">http://www.ekosklad.si/dl/R/14/24/Rekup ... i_2014.xls</a><!-- m -->

[Fantocci]

Hvala za link, sem našel. Res je zbrka na kvadrat.

[Žiga]

Glede vprašanja v temi sem kontaktiral tako Enetsi kot tudi Paul. Zaenkrat od nobenega nisem dobil zadovoljivega odgovora. Očitno to ve zelo malo ljudi. Sklepam, da je osnovni vzrok za ta fenomen predpostavljena precej višja vlažnost v primeru uporabe entalpijskega prenosnika. Če dobim kaj novega, pa sporočim.

[mdule]

Zdi se mi, da to vendarle ne bi smelo biti tako težko:
- zamzovanje prenosnika toplote nastane zaradi kondenzacije vlage v izstopnem zraku, ki oddaja toploto vstopnemu in se tako ohlaja, pri čemer vlaga kondenzira (jasno je, da pri vstopnem zraku, ki se segreva, v nobenem primeru ni kondenzacije in tudi ne zmrzovanja)
- ker se pri entalpijskem prenosniku del kondenzirane vlage prenese z "z zmrzovanjem ogrožene" strani prenosnika na "neogroženo", se logično nevarnost zamrznitve odvodnega prereza zmanjša oz do nje pride pri bolj skrajnih pogojih (nižji temperaturi okolice)

Dušan

[Žiga]

Pričakoval bi, da bo voda pod 0°C začela zmrzovati, in bi se prehajanje vlage tako ustavilo. Sploh pa je na "neogroženi" strani še nekaj stopinj bolj hladno, in če vlaga prestopi na "neogroženo" stran, ta potem postane "ogrožena". Če tvoja razlaga drži (torej da voda preide na drugo stran in izpari preden zmrzne), potem proces presega okvire srednješolske fizike. Mogoče bi potem lahko kdo, ki se na to bolj spozna, podal podrobnejšo razlago tega principa. Kljub temu ta razlaga ne odgovori na drugo vprašanje, torej zakaj ni nič govora o neentalpijskem izmenjevalcu, kjer je situacija bolj ugodna.

NEENTALPIJSKI PRENOSNIK TOPLOTE
Vzemimo primer prezračevanja 100 m3/h, kjer je notranja vlažnost 40%. Prenosnik toplote naj ima 90% izkoristek, zanima pa nas, pri kateri zunanji temperaturi zmrzne?
Seveda zmrzne, ko temperatura izrabljenega zraka na izhodu iz prenosnika pade pod 0°C. Da ohladimo 100 m3 suhega zraka za 20°C, potrebujemo približno 0.7 kWh. Vendar pa zrak s 40% relativno vlažnostjo pri ohlajanju na 0°C odda 690 g vode, pri čemer se sprosti dodatnih 0.44 kWh toplote.
Torej potrebujemo za ohlajanje zraka skupaj 1.14 kWh. Da lahko sprejme toliko toplote, se mora zunanji zrak segreti za približno 32°C. Če upoštevamo še, da izkoristek prenosnika toplote ni idealen, ampak samo 90%, bo prenosnik toplote zmrznil šele pri -15°C.

Seveda temperatura v prenosniku toplote niso idealne, zato se lahko kakšen del nekoliko bolj podhladi in bi začel zmrzovati že pri višjih temperaturah, vseeno pa mislim da smo na varni strani, če temperatura ne pade pod -10°C. Če bi bila notranja vlažnost 55%, notranja temperatura pa 23°C, prenosnik nebi zmrznil do zunanje temperature približno -25°C.

[Fantocci]

Sem torej brez veze šel polagat cevi 2x60m za tekočinski predgrelec? Za cevi sicer nisem veliko dal (mislim, da mi polaganja sploh niso obračunali, plačal sem samo materijal), sam defroster SD550 pa ni ravno poceni. Ne vem niti, koliko haska bo poleti od njega.

Piše sicer, da je njegova izhodna grelna moč 2kW, nekako upam, da lahko to moč vsaj deloma prištejem k dovedeni toploti za pokrivanje izgub hiše (kao dodatno toplozračno ogrevanje)?

[Žiga]

@Fantocci,

mogoče se kje motim, zato pa dajem na forum, da me kdo popravi in razloži, kako je v resnici. Hecno je, da noben tega ne omenja. Je pa tudi dejstvo, da z neentalpijskim prenosnikom težko vzdržuješ vlažnost nad 40%. Bi potreboval kar nekaj vlažilcev.

Defroster sem sam vgradil predvsem zaradi poletnega razvlaževanja. Namreč v nasprotnem primeru se ti hitro zgodi, da pride do kondenza in mogoče celo plesni v prezračevalnih ceveh znotraj hiše. Moraš pa zagotoviti, da se temperatura slanice ne bo dvignila nad temperaturo v hiši oz. bo ostala nekaj stopinj nižja. Sam sem zato zakopal te cevi zelo globoko in ne 1.5m. Samo za zimsko predgrevanje je precej draga rešitev.

[Fantocci]

Defroster ima tudi funkcijo razvlaževanja? Misliš, to dela že sam po sebi, zaradi fizike ali kako?

Se pozna tudi kaj na poletnem ohlajevanju hiše?