[Pero BK]

Pozdravljeni,

kot vsakega investitorja, ki se nadeja subvencije Eko sklada, tudi mene skrbi zrakotesnost zidane hiše.
Ker je o tem precej malo informacij, bi mogoče v tej temi lahko delili kakšna mnenja, izkušnje, praktične rešitve, rezultate meritev ...

Za začetek: skrbijo me "luknje" med zidaki oz. špranje, ki se seveda pri zidanju z opeko (modularc, Porotherm ...) skoraj neizbežno pojavijo. Na internetu sem sicer zasledil, da naj bi ob ustrezni zatesnitvi prebojev zunanjega zida (elektrika, prezračevanje, ostale inštalacije) in kvalitetni izvedbi notranjega ometa to zagotavljalo zrakotestnost. Je to res? Je mogoče kdo tudi iz zunanje strani kaj posebej obdeloval zid z namenom zagotavljanja zrakotesnosti?

lp,
Peter

[Prado]

Za zrakotesnost poskrbita fasada, vrata in okna....?

Za preboje elektrike na zunanjo stran hiše pa poskrbi silikon, kot čep v cevi.

[lone7]

Zrakotesni sloj je omet (v ustrezni debelini) in nič drugegea (če odmislimo stavno pohištvo v RAL montaži). Za elektro inštalacije obstajajo zrakotesne doze, posebno pozornost je potrebno nameniti stiku stena-streha. To se rešuje z različnimi folijami. Mislim, da pri nas ni ravno veliko izvajalcev, ki imajo izkušnje z izvedbo zrakotesnih zidanih hiš.
Predlagam ali
- izvajalca, ki ima reference na tem področju
- nadzornika, oz. projektanta ki tematiko pozna (izdelava vseh, za zrakotesnost pomembnih detajlov in strikten nadzor pri izvedbi le-teh).

Obstajajo naknadni vstavki v klasične elektro doze, ki zagotavljajo zrakotesnost (<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.luftdicht.de/neuerungen.htm#Einsatz">http://www.luftdicht.de/neuerungen.htm#Einsatz</a><!-- m -->)
Za zrakotesno izvedbo prebojev drugih instalacij obstajajo sistemske rešitve (samolepilne manšete), ki verjetno niso poceni, a predstavljajo glede na celotno investicijo smiseln strošek.

Na nemško govorečih spletnih strani obstaja cel kup informacij o tej tematiki, npr:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.luftdicht.de/hgf.htm">http://www.luftdicht.de/hgf.htm</a><!-- m -->

Sicer pa je naše projektantsko podjetje v fazi izdelave izvedbenega projekta za zidano pasivno hišo, kjer bomo dodbra naštudirali kritične detalje in poizkušali najti ustrezne rešitve.
Pri montažnih hišah je zrakotesnost lažje izvesti predvsem zaradi tega, ker ima več izvajalcev s tem izkušnje, še posebej pa v primeru, da ima hiša na zunanjih stenah inštalacijsko ravnino, tako da z vgradnjo inštalacij nikoli ne predremo zrakotesnega sloja.

[Fantocci]

Zaradi predvidenih težav z zrakotesnostjo pri klasiki sem se jaz odločil za Ytong, ki naj bi bil primernejši materijal za zagotavljanje le te. Je sicer dražji, ampak tudi bolj izolativen in na račun tega sem (po PHPP izračunu) prišel en rang višje pri EKO skladu, tako da se bo s tem deloma pokrila višja cena materijala. Pa bolj mirno bom spal do dneva testa.

Sicer pa več o tematiki tudi tu:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.thermofloc.si/index.php/blower-door-test.html">http://www.thermofloc.si/index.php/blow ... -test.html</a><!-- m -->

P.S.: Zrakotesna ravnina je notranji omet (in pravilno zmontirana okna/vrata). Če bi z namenom povečanja zrakotesnosti šel hišo še zunaj ometavat (kar niti ni prav način) pred oblaganjem z izolacijo, bi to toliko podražilo zadevo, da bi se cena take gradnje verjetno že izenačila z Ytongom. Hiša pa bi bila vseeno manj izolativna, če primerjamo samo steno brez izolacije. Torej se tak način gradnje nikakor ne izplača.

[Žerjavar]

težav z zrakotesnostjo pri klasiki sem se jaz odločil za Ytong,

Kolikor je meni znano, pri enakih pogojih, plinobeton prepušča tudi do 3 x več zraka, kot votla opeka.

[Fantocci]

Gradim

No ja, verjamem človeku, ki dnevno izvaja teste - iz mojega prejšnjega linka:

"Opečne stene predstavljajo največji izziv in praviloma najbolj puščajo. Čeprav so ometane z ometom, vsaka luknja v ometu (doza za stikalo, vtičnico, vgradni kotlički...) pušča zrak. Montažne obloge zidov (gips obloge, lesene obloge) na zidovih brez ometa ali folije zagotavljajo zelo slab rezultat. Deloma lahko preboje in luknje v ometu zatesnimo z mehkoceličnimi purpeni in trajnoelastičnimi tesnilnimi masami, vendar zelo malo hiš doseže zahtevano zrakotesnost. Edina rešitev je debeloslojni omet na zunanji strani stene na katerega se tesnijo vsi preboji skozi steno (dovod in odvod prezračevanja, zvonec, zunanje luči, dovod elektrike za senčila, dovodi elektrike in vode v hišo ter vsi ostali preboji skozi stavbno lupino). Šele na ometan zid se lahko namesti fasadna izolacija in fasada (katera sama po sebi ne zagotavlja zrakotesnosti). V mansardi mora biti vsaka stena zalkjučena z betonskim vencem, sicer zrak in vlaga prehajata skozi steno navzgor v toplotno izolacijo.

Porobeton praviloma zagotavlja zelo dobro zrakotesnost, saj so opeke polne in lepljene po celotni površini. Potrebno pa je skrbno delo zidarjev in zidanje brez špranj."

Pa še to - najboljši rezultat zrakotesnosti trenutno v SLO ima Ytong hiša (vrednost 0,11 kar precej presega zahtevano vrednost za PH, ki je 0,6):
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ytong.si/si/content/novice_1906.php">http://www.ytong.si/si/content/novice_1906.php</a><!-- m -->

Seveda je tak rezultat predvsem zasluga investitorjeve in izvajalčeve natančnosti pri gradnji, ampak kljub temu...

[5522]

Rabim razsvetlitev:
Kako je lahko v zidani hiši težava doza ki morda pušča, če je pa v opeki na zunanji strani imaš omet ki je načeloma brez lukenj torej enoviten med opekami pa tudi ni x špranj, vsaj ne bi smele biti...
Osebno menim da je veliko večja težava stavbno pohištvo torej vgradnja in tudi dejansko tesnenje oken vrat na tesnilih ne sama stena...

[firefly]

če je pa v opeki na zunanji strani imaš omet ki je načeloma brez lukenj torej enoviten

Tankoslojna fasada ni omet... Kdo (poleg Čojkota) pa ima še omet na zunanji strani?

[Žerjavar]

Tankoslojna fasada ni omet...

Moje mišljenje:
- Fasada je izgled, vizuelna podoba. "faca"
- Materjal, ki se vidi na površini stavbe je obloga, omet, belež, ...

[cinik]

Sama opeka zagotovo ni problem, so pa lahko problem fuge med njo. Zagovo se najde na vsaki hiši kaka, ki je površno zamaltana. Ampak glede na to, da z notranje strani na to pride še omet, je prednost porobetona po mojem bolj tralala. Konec koncev se tudi lepilo med zidaki porobetona da površno namazat. Glede ostalega pa je isto - na obeh rabiš doze za elektriko sto in en preboj...

Tista z strani <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ytong.si/si/content/novice_1906.php">http://www.ytong.si/si/content/novice_1906.php</a><!-- m --> pa jaz vidim takole. Marketing glede dihanja porobetona je šel tako daleč, da je marsikdo postal skeptik glede zrakotesnosti - "Kako je lahko zrakotesno če diha" .... Zato je marketing moral narediti tudi kontraprojekt in tisti link je rezultat tega.

Po mojem glede zrakotesnosti ne opeka in ne porobeton nista v nobeni odločilni prednosti.

[5522]

če je pa v opeki na zunanji strani imaš omet ki je načeloma brez lukenj torej enoviten

Tankoslojna fasada ni omet... Kdo (poleg Čojkota) pa ima še omet na zunanji strani?

no ne bi sedaj o oslovski senci drugače pa če ti narediš prepih skozi mrežico in dva sloja lepila da ne omenjam zaključnega častim kar želiš tudi hišo

[firefly]

podtlak je ena zaj..a zadeva

[Rocinni]

Glede zrakotesnosti klasično zidane hiše je tudi varianta da pred začetkom oblaganja zunanje izolacije enostavno zatesnite vse stike zidakov z zrakotesnim elastičnim purpenom. Vse preboje ki so manjši od 5 mm pa enostavno zatesnite s trajno-elastično maso. Povsod kjer preide vodnik ali kabel iz cevi, pa prav tako zatesnite z isto maso.

[Berghaus]

Šment, kako se nisem spomnil, da bi kompletno hišo pred fasado prevlekli z mapelastikom v dveh slojih, z armaturno mrežico............

[Fantocci]

Glede zrakotesnosti klasično zidane hiše je tudi varianta da pred začetkom oblaganja zunanje izolacije enostavno zatesnite vse stike zidakov z zrakotesnim elastičnim purpenom. Vse preboje ki so manjši od 5 mm pa enostavno zatesnite s trajno-elastično maso. Povsod kjer preide vodnik ali kabel iz cevi, pa prav tako zatesnite z isto maso.

Na tak način bi zapravil celotno subvencijo EKO sklada, še preden bi jo dobil.

Te subvencije namreč niso več tako velike, kot so bile dve-tri leta nazaj, zahteve EKO sklada pa so čedalje strožje. Izračunajte si sami, kaj se splača in kaj ne. Jaz sem si.