19.3.2021 ob 15:10 (*Zadnja sprememba objave: 19.3.2021 ob 15:34 uporabnik dbrednik.)
Kopujem rekuperacijo za nizkoenergijsko hišo (novogradnja) 180m2 (20cm fasada, 30cm streha). Ogrevanje bo talno. Rad bi rešil problem vlage pozimi in poleti ter hlajenje poleti. Vidim več opcij.
1. Rekuperator Helios/ComfoAir Q350 z vračanjem vlage (entalpijska kocka) + multisplit klima v pritličju in mansardi
+ Cena
- Problem če pozimi ne generiramo dovolj vlage v hiši
- Klima poleti pobira vlago samo iz glavnih prostorov. S tem ne rešimo težave vlage in hlajenja v zaprtih prostorih npr. spalnica, fitnes in otroška sobe (recimo da so vrata zaprta)
- Klima konstantno piha kar ni najbolj prijetno
2. Zehnder ComfoAir Q350 rekuperator (entalpijska kocka) z Zehnder Comfodew razvlažilcem zraka in vlažilcem Zehnder HomEvap (naknadna vgradnja)
+ Pozimi je problem rešen. Če entalpijska kocka ne bo dovolj lahko vgradim HomEvap ki bo po potrebi dodajal vlago
+ Poleti Comfodew ustrežno znižuje vlago po vseh prostorih. V kolikor bo potrebno dokupim klimo za hitro pohladitev v špicah.
+ Sistem ne potrebuje izolacije cevi zaradi kondenzacije.
- Cena če je potreben dodaten nakup multisplit klime
3. Brink 400 rekuperator (brez entalpijske kocke) z DUF hlajenjem preko rekuperacijskega sistema (zunanji 2.5kW Fujitsu inverter, zvezano na rekuperator) in vlažilcem Brink Evap.
+ Pozimi je problem rešen.
+ Poleti zna biti temperatura ok oz. celo brez potrebe po dodatni klimi
- Vse je potrebno dobro izolirati zaradi kondenzacije. Strah, da slučajno vseeno kaj kondenzira.
- Razmišljam, da zaradi potrebe po večjem pretoku (Zehnder je specificiral vsaj 400m3/h pretok zraka) zna biti zadeva precej glasna in zna pihati. Brink 400 ima v specifikaciji pretok max 313m3/h. Sklepam da bo moral delat rekuperator na maksimumu. Zavedam se tudi, da s tem lahko samo pohlajujemo in ne moremo na hitro ohladiti prostorov.
Hlajenja preko talnega gretja ali konvektorjev ne želim. Želim si vzdrževati prijetno temperaturo in vlažnost skozi leto. Občutnega pihanja ne maramo, občasno za hitro ohladit je klima ok.
Prosim za nasvet.
Ogrevanje bo z geosondo.
Zakaj ne bi imel hlajenja preko talnega gretja? Hlajenje s talnim gretjem zadevo podraži (potrebno je bolj na gosto položiti talno gretje, dražji model TČ). Ženo skrbijo hladna tla. Vprašljiv je tudi dejanski učinek tega sistema.
Hlajenje/razvlaževanje s TČ preko konvektorjev bi bila mogoče alternativa multisplit klimi, v kolikor bi to delovalo ok. Zaradi nakupa konvektorjev in stroška pri TČ sem verjetno blizu multisplit klimi + konvektorji niso ravno estetski.
Lokacija hiše je pomembna. Od lokalnih klimatskih podatkov je odvisno, kaj bo večji problem, suh zrak pozimi ali vlaga poleti. Sistem se načrtuje skladno s tem.
Kolikor imam sam izkušenj s phpp izračuni z ljubljanskimi podnebnimi podatki za neke običajne hiše, pri uporabi entalpijskega rekuperatorja vlage ni nikoli premalo, pogost pa je je preveč. Torej je vlaženje nepotrebno, razvlaževanje pa dobrodošlo.
Pri prvem sistemu bo tudi lokalna klima deloma razvlaževala celotno hišo, saj bo prezračevalni sistem skrbel za mešanje zraka tudi pri zaprtih vratih. Učinek klime se bo preko entalpijske kocke prenesel tudi na svež zrak.
22.3.2021 ob 12:16 (*Zadnja sprememba objave: 22.3.2021 ob 12:20 uporabnik Fantocci2.)
Ene par opomb:
- Res je: z uporabo entalpijske kocke pozimi zrak ne bo nikoli presuh. Poleti pa je dobro razvlaževati v vsakem primeru.
- Kar se tiče izgleda konvektorjev vs. multi split klime: pa saj ni nobene razlike. Konvektor izgleda kot notranja enota klime. Dobiš tudi podolgovate podstropne konvektorje.
- cevi prezračevanja je treba izolirati v vsakem primeru (ali pa jih položimo v izolacijo pod estrih na primer)
- vsak drugi način hlajenja je boljši od talnega
Na firmi imamo takole rešeno "pripravo" zraka (v prvem in čisto v zadnjem planu je hladilno-razvlažilni register, hladna voda iz TČ):
Hvala za odgovore. Zaradi višine investicije in večje potrebe po hlajenju se nisem odločil za kanalsko klimo. V vsakem primeru bi dodatno potreboval konvektorje oz. multi split klimo za uravnavanje špic (veliko kuhamo in imamo precej obiskov). Rekuperator bo z entalpijsko kocko brez namenskega vlažilnika in razvlaževalca.
Mi lahko kakšen uporabnik Zehnderja Comfoair 350 napiše, kakšno ima kaj vlago v prostorih v tem obdobju. Imam verzijo z entalpijskim izmenjevalnikom (vsaj naročil in plačal sem ga), vendar imam težave z nizko vlago, zadnje tedne je vedno pod 40%.
Par postov višje je nekdo napisal, da z entalpijskim prezračevanjem teh težav ni, zato me to bega....
Opazil sem, da moj rekuperator nima povezanega suhega sifona (videl v navodilih, da naj bi ga imel), čez tisto odprtino na dnu rekuperatorja je čutiti, da noter vleče zrak. Je to lahko vzrok, da ne vrača dovolj vlage?
Ali moram mogoče kaj spremeniti, urediti v nastavitvah?
Doma imam poenostavljeno računalo ( marketinški pripomoček), ki pokaže, da je pri zunanji temperaturi 0 stopinj in relativni vlažnosti 70% primanjkljaj vlage v 24 urah za 50% notranjo vlago 6,7 litra.
Sem imam navadno kocko in je poraba vlažilca cca 5 litrov/dan. Tako da čisto mimo ta izračun ni.
Tudi če 90% tega entalpijska kocka vrne, je še vedno primankljaj cca 0,6 litra /dan.
Kakšno pa imate kaj vlago te dni? Namreč sploh še ni začela neka huda zima s temperaturami -5°C ali manj, pa imam vlage že manj kot 40% pri cca 22-23°C.
Sicer zakurim kamin (dejansko lončena peč z zunanjim dovodom svežega zraka, gori cca 1,5h do max 2h, nič več), vendar imam nizko vlago v celotnem pritličju, tudi v kabinetu, ne samo v dnevnem prostoru, kjer imam kamin.
Seveda, zrak kroži vendar bi rekel, da ima kamin neposreden vpliv predvsem na dnevni prostor, zrak pa je povsod po pritličju suh. V mansardi je malo bolje (cca 45%), vendar še vedno dokaj nizko...
A je to čisto običajno in normalno, kljub entalpijskemu rekuperatorju?
Jaz imam navadno kocko, ker sem pred rekuperatorjem imel ogromne težave z vlago. Zato nisem hotel slišali za kakršno koli vračanje. Vlaga v teh dneh, če Zehnder Q350 laufa na 150m3/h, mi takoj pade na 20-25%. Trenutno imamo prižgane tri male vlažilce, pred spanjem mokre brisače na radiatorje, rekuperator na 90m3/h. In komaj prilezemo na 30%. Razmišljam o nakupu dodatne kocke z vračanjem vlage, a ne bi dajal dodatnih 1000+ evrov, če bo potem še vedno potrebno neko dovlaževanje. Nekaj pa moram ukreniti, ker se nam pojavlja že kašelj in.... skratka zrak je zelo presuh.
8.12.2021 ob 07:42 (*Zadnja sprememba objave: 8.12.2021 ob 07:42 uporabnik CungaLunga1.)
RTMKTL, pri celodnevnem delovanju rekuperatorja z 150 m3/h rabiš za dosego 20 - 22C in 40 - 50 % RH, zraku dovesti vsaj 10 l vode na dan. Z brisačami tega ne boš dosegel. Jaz bi na tvojem mestu razmišljal o centralnem vlažilniku, kot ne npr. Brink Evap.
Osebno se odločam ali kupiti entalpijski rekuperator (npr. ComfoAir Q350 entalpijski) ali pa klasičnega (npr. ComfoAir Q350), ki ga pozimi kombiniral s centralnim vlažilnikom. Razlika v višini investicije je zanemarljiva oz. v mojem primeru ni odločilni vplivni faktor pri odločitvi. Rad bi imel sitem, ki dobro deluje in ga je potrebno čim manj vzdrževati. Pluse in minuse obeh izvedb prepoznam v naslednjem:
ENTALPIJSKI REKUPERATOR (+ / -)
+++ ne rabiš dodatne naprave za navlaževanje (manj naprav - manj možnosti okvar)
--- ob dolgotrajnem hladnem in suhem vremenu je lahko vlaga v prostoru kljub entalpijski kocki precej nizka - potrebno je navlaževanje
KLASIČNI REKUPERATOR + CENTRALNI VLAŽILNIK (+ / -)
+++ ves čas ustrezna vlaga v prostoru
---- ena naprava več za vzrževanje
---- energijsko bolj potraten sistem od uporabe entalpijskega rekuperatorja
Zanima me predvsem ali je kakovost zraka, ki pride iz klasičnega rekuperatorja s centralnim vlažilnikom boljša od tistega, ki pride iz entalpijskega rekuperatroja. Tako razmišljam, ker sta pri klasičnem rekuperatorju vtočni in iztočni zrak povsem ločena, pri entalpijskem pa se v prostor vrača vlaga, ki bi lahko bila umazana z vonjavami, bakterijami...
Pred časom sem nekje prebral, da pri entalpijskih rekuperatorjih izkoristek precej pada s časom oz. da se po 10 letih ne prenese praktično nič več vlage. Ampak sedaj tega članka ne najdem več...
Jaz bi na tvojem mestu odprl rekuperator (napravo), ven vzel kocko (prenosnik), potem pa na netu poiskal kataloško številko kocke. Sporoči če ti bo uspelo.
V hiši pasivni skeletni hiši cca 160 m2 imamo Zehnderjev Q350 z entalpijsko kocko, večinoma pozimi prezračuje s 150m3/h, 2 odrasla, 3 otroci. Od lock-downa naprej smo na konstantne 60% vlage. Pozimi oken ne odpiramo (razen izjemoma, za zniževanje vlage).
Trenutno je zunaj -5,5°C in 85% vlage, znotraj pa 22°C in 60%. Občasno skurimo par polen v kaminu z zunanjim dotokom zraka. Potrebe po dovlaževanju v našem primeru sploh ni, kvječemu bi bilo dobro zrak malo posušiti. Cunje sušimo v sušilcu, razen tistih, ki se jih ne sme.
Med lock-downom se je prvič zgodilo, da se je začel v rekuperatorju nabirati kondenz, zato sem ga priklopil tudi na odtok kondenza. Čeprav, glede na navodila, ob entalpijskem izmenjevalcu to ni potrebno.
Za novogradnje bi absolutno priporočal entalpijski izmenjevalec.
30% vlage se mi zdi zelo malo za entalpijski izmenjevalec. Bi bilo dobro preveriti.
Za povečanje vlage pa lahko kakšen stroj cunj obesite na stojalo, namesto da se suši v sušilcu.
