[guslovd]

Živjo,

imam problem z travo. Naredil sem več napak ob sajenju in sicer sem sadil skoraj Julija, napačno izbrano seme, potem pa gnojil brez sejalnika.

Sedaj imam vse lisasto in na nekaterih mestih požgano vse do zemlje, ker sem na določenih mestih dal preveč gnojila

Septembra se bom lotil obnove trave pa rabim par nasvetov. Nova trava, kjer se je prijela ni tako gosta. Ko je nepokošena zgleda že vredu ampak ko jo pokosim pa je bolj redka. Kaj narediti, lahko enostavno znova z sejalnikom potrositi seme in upati, da se bo kaj prijelo?

Potem zažgane dele bom malo prekopal in znova na novo psoadil, to mi je jasno.

Skratka, kaj narediti, da bo trava bolj gosta?

[arbajter]

Pusti ji da se obraste. Kakršna vročina je že mesec dni, niti ni čudno da je tako. Brez namakalnega sistema je hitro lisasta.

[vincent]

Zaenkrat se ne sekiraj. Spomladi zasadi na novo..ob primernem času. Ko kosiš ne kosi preveč na nulo..kosilnico imej nastavljeno nekje a srednjo višino, ki ti jo omogoča.
Gnojiš vedno takrat ko se pričakuje padavine, v suši je logično a bo vse požgalo.

[guslovd]

Pri meni je požgalo, ker nisem enakomerno potresel gnojilo. Ko vržeš z roko je nekje več nekje manj gnojila in tam, kjer je bilo več je požgano, ostala trava je ok.

Se pa vidi na travi lise kako sem metal gnojilo, kot bi trato napadli meteorji

[vincent]

Sem kak teden nazaj opazoval (na obisku) kakoj je en možagar posipal gnojilo..imej je nek trosilnik na kolescih v kateem je imel natreseno gnojilo, se pa (sumim) zadeva uporablja tudi za sejanje trave.

V tem smislu nekako:

[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")eurogardenunichr("46")si/f/pics/Kosilnice_motorne_kose_vrtni_traktorji_sejalniki_1/urejanje-vrta_bunichr("46")jpg[/img]

Pri mladi travi na sploh ni za hitet z umetnim gnojem, ker je enostavno preveč agresivno za njo. POčakaš kako leto da se dobro ukorenini.
Če misliš letos še dosojevati počakaj naprej na pošteno deževje, drugače bo povsem brez haska..že tako ali tako ne bo pretirane veliko efekta, ker se do zime ne bo uspela dobro ukorenititi.

[auditor]

Brat ima prvega (za 100m2 zelenice) jaz drugega (za 300 m2 zelenice) - oba naredita svoje. Dosejevanje pa le ob primerni vlažnosti zemljine, ker seme ko je enkrat navlaženo, naj se nebi ponovno osušilo ker potem ne skali (sem nekje bral) - tako da je dobro magari pokrit s kopreno in skrbet za mokroto - pa ne samo za svojo ;-) s pivom.

<!-- m --><a class="postlink" href="https://www.ideo.si/trosilniki_in_posipalci/posipalni_vozicek_za_gnojila_12_lit_SLT_217614_RAMDA">https://www.ideo.si/trosilniki_in_posip ... 7614_RAMDA</a><!-- m -->

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ab-doo.si/trgovina/izdelki/scotts-rocni-krozni-trosilnik-handy-green-ii/">http://www.ab-doo.si/trgovina/izdelki/s ... -green-ii/</a><!-- m -->

Tega imaš na netu kot listja.

[Tamar]

Ali naj gnojimo?
Tudi deževniki nam delajo sive lase. Preveč jih je in po senčnih legah so ostali le še kupčki od deževnikov.
To kosilnica potaca in tam trava ne raste.
Vem, da so deževniki koristne živalce ampak kar je preveč, je pa preveč.
kako naj število vsaj prepolovim.
Drugo vprašanje je preveč vlage na senčnih legah.
Bi potresanje šote kaj osušilo vrhnjo plast zemle.
Kdaj naj jo posujemo - pred dežjem?
Hvala vsem, ki se boste potrudili z odgovorom.

[kitajskizid]

Šota ne bo koristila. Potrebno bi bilo posuti kremencevo mivko. Ta osusi zgornji del in se ne zapaca, kar pomeni da bo vec kisika med koreninami

[Missfirefly]

Gnojenje: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ab-doo.si/travno-seme/nasveti/predzimsko-vzdrzevanje/">http://www.ab-doo.si/travno-seme/nasvet ... drzevanje/</a><!-- m -->. Gnojilo naj bo primerno za jesensko gnojenje trave (drugačna sestava hranil). Če puščaš odkos na travi, že s tem gnojiš, zato bodi pri odmeri dodatnih gnojil skromen.

Šoto se zemlji dodaja, če hočeš boljše zadrževanje vode v njej. Ravno obratno kot želiš ti. Če imaš res preveč vlage, bi mogoče moral razmisliti o ustrezni drenažni plasti. Če je zemlja bolj ilovnata, jo zamenjaj z "navadno", skozi katero voda lažje ponika.

Deževnikov bodo nadvse vesele kokoši, tudi ptiči, če jih ne bodo plašile mačke. Naravno, učinkovito.

[Tamar]

Vsekakor bomo poskusili s kremenčevim peskom.
Trava je bila položena šele na poletje in je res ne bi že odstranjevali on menjali zemljo, čeprav bo tudi to v prihodnosti očitno treba storiti.
Hvala za nasvet. Tole s kokošmi pa ne bo šlo - žal.
Ptiči pa so očitno šli med vegetarijance, deževnikov se ne dotaknejo.
Še kosi so se nekam umaknili. Kaj sladkega imajo radi, zdaj, ko so ostali le še črvi pa se redko kakšen prikaže.
Ali bo kremenčev pesek deževnike kaj zmotil - težko verjemem, jaz bi število dala vsaj čez pol.

[Missfirefly]

Na mestih, kjer je preveč mokro in ti trava ne raste, jo boš morala na novo dosejati. Takrat lahko skoplješ tudi zemljo, jo zmešaš s peskom in ponovno nasuješ. Morda bo dovolj.

Z deževniki bi jaz počakala na drugo leto. Naša trava je stara več desetletij in imamo zadnji mesec precej glistin. Če greš po travi, si toliko umazan kot če po zelenjavnem vrtu. Moker mesec je, deževnikom to paše. Rekla bi, da imamo sicer normalno število deževnikov, nič ne bi bilo narobe, če bi jih imeli še kakšnega več.
Očitno imaš zdravo zemljo, da imaš toliko življenja v njej. Škoda bi jo bilo uničevati s kemijo. Če pa se odločiš za to, obstaja tudi za ta namen. Naša mami obvezno vsako pomlad leta naokoli z mesurolom v upanju, da bo pobil vse polže. Polži so še, pridejo od sosedov, deževnikov ni. Sama sem vrtnarila 2 - 3 leta, ko je bila na vozičku, brez tega in v tem času se je uravnala polžja populacija, opazila sem tudi prve deževnike. Sigurno najdeš tudi namenske strupe prav za deževnike. Mogoče daš prej priložnost še naravi, da zgosti travo, sama uravna število deževnikov, pošlje bolj suho vreme... Ko bo vegetacija kolikor toliko vzpostavljena, z deževniki ne bo več toliko problemov. Malo potrpljenja.

[Pepe]

Dvomim, da je v Sloveniji kak pripravek registriran, da pobija deževnike. To je v kmetijstvu zelo nezaželeno, ker to ni nikjer škodljiv organizem. Res pa je, da gotovo marsikaj negativno deluje na njih. Vsekakor na fito info (<!-- m --><a class="postlink" href="http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm">http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm</a><!-- m -->) ni v rubriki "Uporaba proti" deževnikov.

[Missfirefly]

Povsem možno. Ne uporabljam in zato ne poznam dovolj strupov, škropiv..., sem pa predvidevala, da obstaja tudi zanje kaj. Sicer so pa dokaj občutljive živalice in jih ni težko zastrupiti.

[Tamar]

Hvala vsem za prijazne nasvete.
Nisem imela v mislih pobjanja deževnikov, le nekam na kakšno rožno gredo naj se spravijo in tam delajo kupčke.
Res je, greš po travi pa je kot bi hodil po njivi.
Res je tudi izredno moker september.
Za zdaj sem poskusila z apnom. Travi ne bo škodovalo, deževniki ne pginejo, mogoče jih pa le preselim.
Pomladi naj pridejo nazaj, še enkrat hvala.

[Pepe]

Ko se trava s časom gosti, se verjetno deževniki ne bodo opazili.
Mislim, da je za travo (dobro, najbrž ne "angleško" v Sloveniji) dobro, da je redno zmerno "rabljena". V mladosti smo doma smo imeli najlepšo travo tam, kjer je mimo hiše vodila javna pešpot in je vsak dan kdo šel mimo.