[gustl]

Zanima me, kako ohraniti na smrekah veje do tal. Zanimivo je, da v živih mejah, kjer bo pričakoval, da smreke težje uspevajo zaradi gostote, ostanejo veje do tal. Na redkeje posajenih smrekah se pa kar kmalu začnejo sušiti spodnje veje. V čem je finta oziroma kako pri smrekah obdržati spodnje veje?

[Žerjavar]

zaradi gostote, ostanejo veje do tal. Na redkeje posajenih smrekah se pa kar kmalu začnejo sušiti spodnje veje.

Jaz sem prepričan, da se spodnje veje začnejo sušiti, ker dobivajo premalo svetlobe za svojo funkcijo. V gozdu ima redkokatero drevo veje do tal, samotna drevesa imajo redkokdaj golo deblo.

[volkds]

točno tako...do neke mere...
naprej pa je odvisno d razmerja med ojedritvijo in živim lesom

copy paste dr. les. Torelli-ja

Vemo, da se ob rastočem deblu in vejah listna površina od določene starosti naprej ne povečuje, temveč celo zmanjšuje. Razmerje med fotsintezirajočim in transpirajočim listjem in deblom se progresivno zmanjšuje. Če bi morala enaka listna površina vzdrževati iz leta v leto večjo količino živih tkiv, bi rast in fruktifikacija slednjič zastali (prim. Jacobs 1955, Larcher 1975, s.140). Listna površina ne bi proizvedla dovlj hrane oz. energije za vzdrževalno respiracijo (angl. maintenance respiration, Thornley 1976) živih celic. Neizogibna posledica je eliminiranje senescentnih tkiv in organov - abscisija. Addicott (1991) navaja 24 drevesnih delov, ki se lahko abscisirajo. Med drugim navaja tudi transformacijo žive skorje v mrtvo ("ritidomizacija"), ne omenja pa analogne transformacije beljave v jedrovino (ojedritev) in progresivne dehidracije debelne sredice. Ojedritve resda ne spremlja tvorba ločitvene in zaščitne plasti (angl. separation and protective layer) kot napr. v listu v območju abscisijske cone, vendar sta ojedritev in izsuševanje funkcionalno analogni ostalim abscisijam: vzpostavljanje ravnovesja med živimi in odmrlimi tkivi - homeostaza. Razložimo to nekoliko podrobneje! Rastoča rastlina je v bistvu kompleks tekmujočih organov. Njihov uspeh je odvisen od načina razdeljevanja hranil med tekmujočimi ponori (napr. White 1979). Kompeticija, kot se kaže v procesih in strukturah, skuša ohranjati dokaj konstantno razmerje v pogledu relativne velikosti raznih tkiv in organov. Primer: če postane listna površina prevelika glede na koreninski sistem, bo vodni stres upočasnil rast poganjkov in obratno: defoliacija bo zmanjšala rast korenin zaradi zmanjšane oskrbe s fotosintati.
Kot rezultat notranjega nadzora kot ga uveljavljajo vodne prilike, ogljikovi hidrati, dušik, hormonalno ravnovesje, se vzpostavi stabilno ravnovesje med listno površino, beljavo in aktivnim koreninskim sistemom (Waring & Schlesinger 1985, s. 29-37, Carlson & Harington 1987). Zato je moralo drevo razviti širok spekter abscisij , tj. eliminacije senescentnih (ostarelih) tkiv in organov kot sredstva za vzdrževanje ravnovesja med živimi tkivi v rastlini. Težnjo živih organizmov po vzdrževanju dinamičnega ravnovesja med strukturami in procesu imenujemo homeostaza (prim. Kozlowski et al. 1991, s. 59-60 in Addicott 1991, s.274). Redno obnavljanje vaskularnih tkiv, listne površine in drobnih koreninic omogoča drevesu doseganje "neomejene" starosti in dimenzij, pri čemer starost živih tkiv le redko preseže nekaj desetletij!!

[firbčna]

volkds,
vsaka čast prof. Torelliju, ampak s temle si res zatežil

za laika je dovolj, če ve, da veje do tal ostanejo le v primeru rasti na prostem

[zavaa]

Kupi gojene smreke za živo mejo. Mi smo jih kupili v drevesnici v Muti. Po 15 letih so še vedno goste ob tleh, brez kakršnegakoli sušenja vej pri tleh.

Sajene so bile sicer na gosto (40cm narazen v dveh vrstah). Sem pa opazil pri nekaterih ki so jih nabrali v gozdu in se sploh ne obnesejo. Ter se veje sušijo spodaj z leti.
Že navidez so te gojene smreke veliko gostejše od tistih iz gozda.

[neika]

tudi mi smo jih nabavili pred leti na Muti. Posadili smo jih v dve vrsti, torej 3 x 2 ma m2. Imamo jih že, mislim da, cca 5 let. vsako leto porežem stranice in vrhove, goste so in lepe in ni sledov o kakem osipanju.

[KDamc]

Jaz sem prepričan, da se spodnje veje začnejo sušiti, ker dobivajo premalo svetlobe za svojo funkcijo. V gozdu ima redkokatero drevo veje do tal, samotna drevesa imajo redkokdaj golo deblo.

Vse napisano drži in pomanjkanje svetlobe je zagotovo edini razlog za neobstoj vej na deblu.

LP-Damijan

[neika]

Jaz sem prepričan, da se spodnje veje začnejo sušiti, ker dobivajo premalo svetlobe za svojo funkcijo. V gozdu ima redkokatero drevo veje do tal, samotna drevesa imajo redkokdaj golo deblo.

Vse napisano drži in pomanjkanje svetlobe je zagotovo edini razlog za neobstoj vej na deblu.

LP-Damijan

potem pa ne razumem, zakaj so gole marsikatere žive meje??