9.3.2017 ob 09:36
K januarskemu skoku porabe električne energije je precej pripomoglo tudi ogrevanje z napačno izbranimi toplotnimi črpalkami zrak-voda.
Borut Hočevar, Finance
Januarja je bila poraba električne energije za osem odstotkov večja v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016, so sporočili s Statističnega urada. Poraba je v gospodinjstvih zrasla bolj kot v gospodarstvu, ugotavljajo ponudniki električne energije. K skoku je pripomogla tudi množična uporaba prešibkih toplotnih črpalk zrak-voda pri ogrevanju domov, pa dodajajo prodajalci in monterji toplotnih črpalk.
Kaj se je dogajalo? V grobem povzemamo zgodbe naštetih sogovornikov.
Slovenski kupci zadnja leta posegajo predvsem po neinverterskih toplotnih črpalkah zrak-voda. Prodaja toplotnih črpalk zemlja-voda in voda-voda se je skoraj ustavila, smo slišali med prodajalci.
A ne samo to. Ker so bile zadnje zime milejše, so se kupci pogosteje odločali za šibkejše toplotne črpalke. Zaradi gospodarske krize pa so pogosteje posegali po cenejših toplotnih črpalkah manj znanih proizvajalcev, pri katerih ni preverjeno, ali v deklaracijah zapisane trditve držijo.
Po nekaterih ocenah je v Sloveniji montiranih med sedem in deset tisoč takšnih toplotnih črpalk, njihove cene pa so pol nižje od cen naprav boljše kakovosti.
In kakšne so posledice? Letošnja zima je bila trdovratnejša kot nekaj zadnjih. Pri temperaturah okoli pet stopinj pod ničlo so se pri šibkejših toplotnih črpalkah začeli vklapljati dodatni električni grelci. Ker zunanja enota črpalke zrak-voda zamrzne, se za njeno odtajanje porabi veliko elektrike.
Če trajajo takšne razmere nekaj dni, ni hujših posledic. Ker pa so letos nizke temperature vztrajale razmeroma dolgo, je bila skupna dodatna raba električne energije občutna.
Kjer so izbrali pravilne toplotne črpalke, so se ogrevali normalno. V drugih državah, tudi v naši soseščini, se kupci v večini primerov odločajo za nekoliko močnejše toplotne črpalke, kot bi jih potrebovali glede na zadnje zime, zato takšnih težav ni bilo, smo še izvedeli med ponudniki toplotnih črpalk.
Borut Hočevar, Finance
Januarja je bila poraba električne energije za osem odstotkov večja v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016, so sporočili s Statističnega urada. Poraba je v gospodinjstvih zrasla bolj kot v gospodarstvu, ugotavljajo ponudniki električne energije. K skoku je pripomogla tudi množična uporaba prešibkih toplotnih črpalk zrak-voda pri ogrevanju domov, pa dodajajo prodajalci in monterji toplotnih črpalk.
Kaj se je dogajalo? V grobem povzemamo zgodbe naštetih sogovornikov.
Slovenski kupci zadnja leta posegajo predvsem po neinverterskih toplotnih črpalkah zrak-voda. Prodaja toplotnih črpalk zemlja-voda in voda-voda se je skoraj ustavila, smo slišali med prodajalci.
A ne samo to. Ker so bile zadnje zime milejše, so se kupci pogosteje odločali za šibkejše toplotne črpalke. Zaradi gospodarske krize pa so pogosteje posegali po cenejših toplotnih črpalkah manj znanih proizvajalcev, pri katerih ni preverjeno, ali v deklaracijah zapisane trditve držijo.
Po nekaterih ocenah je v Sloveniji montiranih med sedem in deset tisoč takšnih toplotnih črpalk, njihove cene pa so pol nižje od cen naprav boljše kakovosti.
In kakšne so posledice? Letošnja zima je bila trdovratnejša kot nekaj zadnjih. Pri temperaturah okoli pet stopinj pod ničlo so se pri šibkejših toplotnih črpalkah začeli vklapljati dodatni električni grelci. Ker zunanja enota črpalke zrak-voda zamrzne, se za njeno odtajanje porabi veliko elektrike.
Če trajajo takšne razmere nekaj dni, ni hujših posledic. Ker pa so letos nizke temperature vztrajale razmeroma dolgo, je bila skupna dodatna raba električne energije občutna.
Kjer so izbrali pravilne toplotne črpalke, so se ogrevali normalno. V drugih državah, tudi v naši soseščini, se kupci v večini primerov odločajo za nekoliko močnejše toplotne črpalke, kot bi jih potrebovali glede na zadnje zime, zato takšnih težav ni bilo, smo še izvedeli med ponudniki toplotnih črpalk.
