[matevzn]

Pozdravljeni,

vem, da je bilo že veliko opisanega ali napisanega glede zemeljskega kolektorja.

Skoraj sem že izbral podjetje, pri kateri bom kupil TČ zemlja/voda in ta firma dela kolektor z samo eno zanko.
Ponujena je črpalka 6Kw izračunano glede na hiško( 160 m2, nizkoenergijska).
Dolžina kolektorja bo oz mora biti 400 m, zato potrebujem 320 m2 površine.

Kolektor -cev 5/4.

Zanima me kaj porečete na smo eno zanko dolžine 400m, ali je boljše dati 2 zanki po 200 metrov ?
Prosim za kakšen dober argument zakaj proti oz. za.

Hvala

lp,Matevž

[remi]

Največja prednost 1 zanke je, da ti prihrani razdelilec in gre od kurilnice do kurilnice. Zaradi večjega premera tudi pri večjih dolžinah ni problema s prevelikim padcem tlaka. Dolga cev omogoča turbulentne tokove, kar pomeni boljši odvzem toplote iz okolice in manjše izgube pri prehodu skozi steno cevi.

Če pogledaš cev kot toplotni izmenjevalec, ima 300 m 40x2.4mm podobno površino kot 4x 100 m 32 x 2,9 cevi.

Za 6kW naj bi bilo dovolj že od 250m do 300m, če imaš primerno zemljino. 320 m2 pomeni pri odvzemu 20-30W/m2 6400-9600W. 6kW črpalka potrebuje manj kot 5000W. 20-30W/m2 je podatek za kompaktno vlažno zemljino pri 1800h obratovanja na leto (VDI 4640 ). Na letnem nivoju je dovoljen odvzem 50-70kWh/m2, to je za 320m2 16.000-22.400kWh, kar je 3-4x več kot ji porabi nizkoenergijska hiša. Če imaš slabo zemljino, je 320m2 v redu, sicer pa je nepotreben strošek za cev in izkop.

Slabost ene cevi je, da če pride do poškodbe, nimaš rezerve tako kot pri več ceveh, ko kolektor lahko deluje tudi če ena zaradi pošodbe izpade.

Kolega ima 6kW TČ in 270m 40x2.4mm cevi zakopanih 1.2m globoko v vlažni ilovici na površini 200 m2 in in je super zadovoljen s stroški za ogrevanje.

[matevzn]

Pozdravljeni,

@remi, hvala za odgovor in koristne informacije.
Zemljina v kateri bo pokopan kolektor je tudi ilovnata in vlazna , tako da zemljina je OK.

Zelo je veliko podatkov, ker sem v fazi izdelave kolektorja dobim in slisim razne informacije. Videl sem hisko in bil sem v hiski katera je zelo dobra nizkoenergijska skoraj pasivna , pa ima noter vgrajeno 8 KW , nekateri imajo celo 10 KW crpalko.

Zato me zelo vse cudi kako eni propagirajo mocnejse in pravijo, da potem ker je mocnejsa ne bo potrebovala na "polno" delati itd. Pravijo pa tudi da moras imeti prostora 400-450 m2. Vem da je veliko odvisno od tega kaksna je zemljina (ilovnata), ali ne, drugi pa spet pravijo drugace da je 250 m2 dovolj.
Govorim samo o crpalkah tipa zemlja/voda.

Kot sem povedal hiska je 160 m2 + garaza in kurilnica (ta nebo ogrevana) , fasade bo 20 cm , izolacije pod temeljno plosco nimam (nisem zaupal stirodurjo), zato pa imam na plosci 20 cm izolacije + 7 pride estriha, v mansardi pa bo 30-33 cm izolacije faktorja 0.32.

lp,Matevz

[sassapo]

Gledano iz energetskega stališča je v vsakem primeru bolje več vej s premerom 3/4", saj le tako lahko zajamemo večjo površino zemljine in preprečimo lokalne podhladitve. Seveda se za za majhne energijske potrebe ne izplača komplicirat.
Je pa pri enocevnem sistemu večjega premera priporočljiva turbolentna cev, da se omogoči črpanje energije po celotnem obodu

[remi]

Hiša je super izolirana in tudi 6kW ji bo za ogrevanje večino leta preveč. Če si v dvomih, si lahko sam izračunaš izgube objekta ali pa to prepustiš projektantu.

Če imaš dober kolektor, daje črpalka več kot nominalno moč 6kW.
TČ ima objavljene podatke za temperaturo kolektorja 0 in temperaturo vode v ogrevalni sistem 35.
Če bo temperatura kolektorja nad 0 ali temperatura ogrevalne vode pod 35, boš dobil iz črpalke več kot 6kW.
Zato velja pravilo: bolje šibkejša TČ in boljši kolektor kot pa močnejša TČ in premajhen kolektor.
Tisti, ki za tvoje pogoje ponujajo 8 ali celo 10kW zemlja/voda z razlago, da bi se črpalka ne matrala na polno, beži od njih (razen, če boste segrevali enormne količine sanitarne vode ).
TČ naj bo dimenzionirana tako, da ti pri projektni temperaturi (poišči za svoj kraj) obratuje 24 ur na dan za ogrevanje + sanitarno vodo in ni potrebna nobena rezerva.
Nasprotno, to je celo slabo, saj bo 6kW črpalka za večino leta predimenzionirana in če bi imel 8 ali 10kW, bi bila še bolj predimenzionirana.
Plačaš več že za investicijo in potem imaš še manj učinkovito delovanje, če se črpalka prevečkrat vklaplja za kratek čas.
Pri izbiri TČ pazi na to, da ima TČ algoritme, ki preprečujejo taktiranje: če temp. ogrevalne vode pade pod določeno mejo, se mora TČ vklopiti in ko temp. preseže zadano, se mora TČ izklopiti. Večina črpalk ima omejitev št. vklopov na uro in min. čas delovanja. Lahko pa ima še dodatne algoritme, ki na osnovi stalnega merjenja temp. dvižnega voda in časa določajo, koliko energije je v določenem času potrebno dovesti v sistem in kdaj nastopijo pogoji za vklop oz. izklop.
Če ima TČ take algoritme, potem tudi ni potreben zalogovnik za ogrevalni krog (ob predpostavki, da nimaš termostatskih ventilov). Pri izbiri TČ pazi na to, da ima vgrajene varčne obtočne črpalke in COP vsaj 4.5 pri B0/W35. Najbolj preprosto je, da vzameš TČ z vgrajenim bojlerjem, ker s tem prihraniš še pri napeljavi in prostoru v kurilnici.

Glede površine kolektorja, si sam izračunaj, koliko potrebuješ. Izračun je zelo enostaven:
V podatkih za TČ poiščeš hladilno moč in jo deliš s podatkom o kvaliteti zemljine (npr. 20-30W/m2). Z 250 m2 si sigurno na varni strani. Kolektorske cevi pa se mi zdi 400 m preveč za tvoj primer.

[Stesta]

Če imaš dober kolektor, daje črpalka več kot nominalno moč 6kW...

Če bo temperatura kolektorja nad 0 ali temperatura ogrevalne vode pod 35, boš dobil iz črpalke več kot 6kW.

V podatkih za TČ poiščeš hladilno moč in jo deliš s podatkom o kvaliteti zemljine (npr. 20-30W/m2). Z 250 m2 si sigurno na varni strani. Kolektorske cevi pa se mi zdi 400 m preveč za tvoj primer.

Ne šparaj na tistih 150 m alkatenke..če jo imaš kam dat

[dolirok]

Zdravo.

Tudi jaz imam cca 250m2 površine na voljo in sicer je zemlja vlažna ilovica ob malo večjem potoku. Mislil sem, da bi eno zanko zakopal pod potok. s tem bi pridobil še dodatnih cca 100m2 površine in temperaturo nikoli nižjo od 3 stopinj celzija.

Hiša je novogradnja in sem naračunal 4kW toplotnih izgub pri -15. Vzeli bomo tč 5kW.

Večji problem imam,ker iščem mojstra za strojne inštalacije, ki bi se z izvedbo zemeljskega kolektorja že večkrat ukvarjal in ima dobre reference.
Če kdo pozna koga-v igri so celotne strojne inštalacije (ogrevanje, vodovod, sistem zbiranja in uporabe deževnice...)-naj mi prosim da kak kontakt na PM.

lep pozdrav,
Rok

[matevzn]

Zdravo,

@remi hvala za informacije.

lp,Matevz

[suha]

Moje mnenje je v prid večim zankam, seveda, da se razdelilna enota nahaja izven objekta in jo napaja ena vhodna, ter izhodna cev. Namreč ti lahko razdelilec vedno vežeš v zaporedno vezavo s tem da daš med posameznimi zankami ventile in jih poljubno odpiraš ter zapiraš, ter vbistvu ustvariš eno zanko. Lahko je seveda vezano tudi vse vzporedno, kot imam sam. Razdelilec ni tako drag, sploh če ga sešraufaš sam iz krogličnih ventilov. Original skupaj vezane razdelilne ventile, niti ne priporočam, saj je za posamezno vejo tisti klasičen pretpotopni ventil, ki tesni z navadno gumijasto dihtengo in, če tisto potem kaj zapiraš in odpiraš se dihtenga rada zatakne in začne ventil puščat. Tako, da občasno se najdejo na oglasnikih ljudje, ki mečejo iz hiše "kurilnico" in s tem komplet "postrojenje" s krogličnimi ventili. Sicer niso novi, samo za v zemljo so dobri.

Kot že omenjeno, bistvena prednost večzankarskega sistema je varnost ogrevanja. Pride kamenček pod alkaten cev, cev se nanj skozi leta nabije pod tapravim kotom in evo ti nesrečo. Nemalokrat se dogaja, da alkatenska cev poči (vodovod). Oziroma pravijo da kar dosti puščajo, samo dokler to ne privre z močnim curkom na površje se noben ne sekira, saj je vode pri nas na odmetavanje. Da pa ti spusti komplet antifriz med zimo pri -20 C, ker imaš vse vezano v eno vejo... In potem ta permafrost razkopavat, pomožnosti še pod snegom. Ni dobro za okolje, denarnico, počutje, psiho... Če pa imaš več vej pa predrto samo zapreš in zrihtaš poleti.

[sassapo]

No s tem se ravno ne strinjam. Kolektor je potrebno položit tako, da se možnost poškodb cevi minimalizira, če že ne izniči. Vodovodne instalacije gredo preko plazovitih in nestabilnih tal, poleg tega je v vodovodnih ceveh lahko precej višji tlak, ki poleg vsega še niha.
Nisem še slišal, da bi kolektor spustil sam od sebe, vedno je šlo za fizično poškodbo
in odgovornost tistega, ki je počel kar ne bi smel.

[schwarzer]

Največja prednost 1 zanke je, da ti prihrani razdelilec in gre od kurilnice do kurilnice. Zaradi večjega premera tudi pri večjih dolžinah ni problema s prevelikim padcem tlaka. Dolga cev omogoča turbulentne tokove, kar pomeni boljši odvzem toplote iz okolice in manjše izgube pri prehodu skozi steno cevi.

Če pogledaš cev kot toplotni izmenjevalec, ima 300 m 40x2.4mm podobno površino kot 4x 100 m 32 x 2,9 cevi.

Za 6kW naj bi bilo dovolj že od 250m do 300m, če imaš primerno zemljino. 320 m2 pomeni pri odvzemu 20-30W/m2 6400-9600W. 6kW črpalka potrebuje manj kot 5000W. 20-30W/m2 je podatek za kompaktno vlažno zemljino pri 1800h obratovanja na leto (VDI 4640 ). Na letnem nivoju je dovoljen odvzem 50-70kWh/m2, to je za 320m2 16.000-22.400kWh, kar je 3-4x več kot ji porabi nizkoenergijska hiša. Če imaš slabo zemljino, je 320m2 v redu, sicer pa je nepotreben strošek za cev in izkop.

Slabost ene cevi je, da če pride do poškodbe, nimaš rezerve tako kot pri več ceveh, ko kolektor lahko deluje tudi če ena zaradi pošodbe izpade.

Kolega ima 6kW TČ in 270m 40x2.4mm cevi zakopanih 1.2m globoko v vlažni ilovici na površini 200 m2 in in je super zadovoljen s stroški za ogrevanje.

Zdravo.

Tudi mi planiramo vgradnjo TČ tipa zemlja-voda. Pomislek je nastal pri "projektu" zemeljski kolektor. Videl sem, da nekateri zagovarjate, da je prednost enovejnega kolektorja (ena zanka) zaradi dolžine ta, da prihaja v gladki (navadna alkaten cev) cevi do turbulentnega toka (predvsem "remi" je to večkrat omenil). Zanima me ali obstaja kakšna raziskava oz. dokaz za to? Glede na Reynoldsovo enačbo, s katero določamo neko mejo med laminarnim in turbulentnim tokom, dolžina cevi nima vpliva. Zato mi ni čisto jasno oz. ne znam povezat vpliv dolžine cevi na nastanek laminarnih tokovnic.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Reynoldsovo_%C5%A1tevilo">http://sl.wikipedia.org/wiki/Reynoldsovo_%C5%A1tevilo</a><!-- m -->

Druga zadeva, ki me postavlja pred razmislek o smotrnosti ene zanke je ta, da je delta T (razlika temperature) med zemljino in medijem v dolgem kolektorju proti koncu zanke vse manjši in posledično prenos toplote iz zemljine na medij slabši, kakor bi bil pri večih zankah, seveda ob predpostavki, da so skupne dolžine in površine za prenos toplote zank enake.

Če narobe razmišljam me prosim popravite.

[sassapo]

Več zank je iz energetskega stališča vedno bolje, ker nam omogoča enakomernejše črpanje energije iz neprimerno večje površine kot pri mono zanki.
Turbolentna cev ima večjo prenosno površino od klasične gladke.

[ssecnik]

Če je delta T na koncu cevi 0,to pomeni,da si slanico ogrel na temperaturo zemljine.Bolje ne more bit,v praksi verjetno ni tako ampak temperatura slanice zaostaja za temperaturo zemljine.Pri meni se vidi,da temperatura pade za kako stopinjo po kakšnih desetih minutah,ko je slanica,ki je prej mirovala.naredila že "en krog"

[schwarzer]

Več zank je iz energetskega stališča vedno bolje, ker nam omogoča enakomernejše črpanje energije iz neprimerno večje površine kot pri mono zanki.
Turbolentna cev ima večjo prenosno površino od klasične gladke.

Razumem, da je prednost na strani turbulentnih cevi napram gladkim. Vendar je prednost v tem, da se pri turbulentnem toku medij meša in prenos toplote je zaradi tega boljši (moramo predpostavit enake površine prenosa). Govora je bilo, da z večjo dolžino enojne zanke z gladko cevjo dosežemo turbulentni tok, to me bega.

V kakšnem smislu je površina črpanja večja pri večih zankah? Verjetno je površina črpanja odvisna le od razdalje med zankami in cevema v zanki.

[schwarzer]

Če je delta T na koncu cevi 0,to pomeni,da si slanico ogrel na temperaturo zemljine.Bolje ne more bit,v praksi verjetno ni tako ampak temperatura slanice zaostaja za temperaturo zemljine.Pri meni se vidi,da temperatura pade za kako stopinjo po kakšnih desetih minutah,ko je slanica,ki je prej mirovala.naredila že "en krog"

Se strinjam, da če je delta T enak 0, potem so se temperature slanice in zemljine izenačile. Vendar z nižanjem delta T se zmanjšuje efikasnost prenosa topote oz. količina prenesene energije pri enakih pogojih.
Preko prsta bi rekel, da bi z večimi zankami, pridobil iz zemlje več energije, kot z eno samo predvsem zaradi delta T.

Kako je v realnosti ne vem. Morda bi kdo iz izkušenj povedal ali kdaj slanica na povratu iz zanke doseže T zemlje. Kolikšne so predvidene temperature zemlje pozimi na globini 1,5m? Kolikšni so okvirni pretoki obtočnih črpalk?