[cb]

zdravo

zanima me kako se obnesejo radijatorji glamox oz. če mi svetujete kakšne druge boljše. Imam pa za ogrevat dvo etažno hišo v skupni meri 80 m2.

[drazen]

ola
čeprav so električni niso ravno poceni. cena enega 600w pride mislim da okrog 45k. takega imam jaz ze cca 4 leta ampak samo pomoč centralni kurjavi.

Priporočam ti nakup nekoliko večjih dimenzij saj bo tako kvaliteta zraka večja, saj se bo manjši bolj zaganjal v višje temperature kar ne prispeva k udobju!!! zrak je bistveno slabši kot pa če se grejem na radiatorje ki so komaj kaj topli.

je pa termostat pri teh zadevah 1a! navadno deluje pod 50%, odvisno pač kakšne so potrebe po toploti, enkrat sem ga celo gledal in malo meril čase pa sem prišel do tega da je delal mislim da samo slabih 30%

LP

[Ma, ja!]

V Merkurjevih nasvetih sem prebrala (samo zdaj tega članka kot zanalašč ne najdem :oops: ), da so od električnega ogrevanja najbolj varčni marmorni radiatorji, potem navadni oljni, in šele potem glamox variante. Pa tudi, če temu ni tako, stane glamox (1 kos) od 40 k naprej, oljni pa od 10 k, in je že to 30 k prihranka, ki ga lahko porabim za plačilo računov za elektriko. Res je sicer, da so glamox (in marmorni) mogoče lepši, pa malo manj prostora zavzamejo. Po drugi strani pa lahko oljnega vozim po prostoru, kakor mi trnutno ravno najbolj ustreza.

[igor k]

Vsi električni radiatorji imajo enak izkoristek. Vse drugo je lala.

[vincent]

načeloma imajo vsi el. grelci podoben (blizu 100 %) izkoristek el. energije..takod aniam smisla razpravljat kater je boljši...eden ima ventilator (ta je hiter), drugi olje...nekje vmes, te marmornati...pa rabiš nekaj časa da se zagreje, pa potem dlje časa oddaja toploto....zavisi od tvojih potreb, želja, izolacije prostora...temu rpierno potem tudi opraviš nakup.


jepa za moje pojme gretje s samo elektriko eden najbolj potratnih in umazanih zadev (ekološko).

[Dr.Who]

Če bi se energija dandanes pridobivala bolj ekološko bi bilo gretje z elektriko tudi bolj ekološko. Res je da si odcepljen od naftnih virov!

Jaz isto iščem radjatorje električne in me zanima če zraven marmonih oljnih obstajajo še kakčni drugi? Ker glamox rajatorji so konvekcijski-piha topel zrak torej to pomeni suh zrak v prostou.

Tukaj je en dober link glede tega in me zanima kje to prodajajo pri nas?

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.elektroflachheizung.info/produktinformationen/newcomer/index.html">http://www.elektroflachheizung.info/pro ... index.html</a><!-- m -->

Jaz mislim ogrevati mansardno stanovanje 120m2 in zraven imam namen si še nabavit dva kamina ker je mansarda pač medetažna.

Upam da bo to vse skupaj funkcijoniralo.

[horarček]

Mi smo kupili el. radiatorje za našo staro hiško pri firmi Koop iz okolice Krškega ali Brežic. Skoraj za polovico so cenejši od Glamoxa, delujejo pa vsaj za zdaj odlično.

[Čojko]

Imam Glamuxove radiatorje že 5 let in lahko rečem le to, da so odlični. Malo mi je le žal, da takrat nisem investiral malo več v elektronske termostate (časovno nastavljanje temperature).
So pa ti radiatorji veliko boljši od marmornih in oljnih, ter porabijo manj zaradi kroženja zraka. Grelno telo višine cca. 5 cm je le cca. 10 cm od tal, kar pomeni, da te ne zebe v noge. Višina samega radiatorja je le 35 cm, kar spet pomeni, da ne oddaja toplote nakam visoko pod strop, ampak tam kamor jo potrebujemo. Regulacija je odlična in ne pregreva. Ima tudi toplotno zaščito proti žganju praha (se segreje do 230 stopinj). Kar pa se tiče suhega zraka, pa kdor se vsaj malo spozna v fiziko ve, da temperatura grelnega telesa nima nič opraviti z relativno vlago v prostoru.

Ko sem jih jaz kupoval so bili na polovico cenejši (proizvajalec že ve zakaj jih je toliko podražal).

Kar pa se ekologije tiče pa je to zame najbolj ekološki energent. Morda ga prekaša le plin. Ekolooške hidroelektrarne, vetrne elektrarne, celo termoelektrarna mora izpolnjevati določene standarde in norme okoli ekologije. Celo jedrska jelektrna je superekološka, le za določeno varnost je potrebo poskrbet in jedrske odpatke nekam varno spreviti ali se jih znebit v vesolje.
Ali imajo naši dimniki na drva, nafto, premog kakšne filtre? Ekološki energenti?

[33]

...Kar pa se tiče suhega zraka, pa kdor se vsaj malo spozna v fiziko ve, da temperatura grelnega telesa nima nič opraviti z relativno vlago v prostoru...

Jaz sem pa mislil, da ima, oz. o tem niti nisem razmišljal. Zdaj si sicer po svoje razlagam čemu bi bilo temu tako... Prosim, mi lahko tole malo razložiš?

Hvala

lp.

[Čojko]

...Kar pa se tiče suhega zraka, pa kdor se vsaj malo spozna v fiziko ve, da temperatura grelnega telesa nima nič opraviti z relativno vlago v prostoru...

Jaz sem pa mislil, da ima, oz. o tem niti nisem razmišljal. Zdaj si sicer po svoje razlagam čemu bi bilo temu tako... Prosim, mi lahko tole malo razložiš?

Hvala

lp.

SEdaj bom sicer iz glave in na pamet metal številke in se opravičujem, če ne bodo prave, vendar upam, da boste razumeli zakaj se ji reče relativna vlaga.

Vlaga pove koliko vode je v neme kubičnem metru zraka. Ker pa se sposobnost zraka koliko vlage lahko zadrži v sebi spreminja s temperaturo temu pravimo relativna vlaga. Tako je naprimer en kubik zraka pri 5 stopinjah lahko vsebuje max. 4 litre vode. Takrat je 100 % vlaga oz izredno gosta megla. Isti kubik zraka pa pri 20 stopinjah lahko zadržuje 16 litrov vode in to takrat pomeni 100% vlaga.

Zakaj je pozimi suh zrak? Zunaj je recimo 5 stopinj in megla, torej 100% vlaga in prezračimo stanovanje. Zunanji zrak iz 5 stopinj segrejemo na 20 stopinj in imamo rel. vlago 4/16 oz. 25%, kar je presuh zrak za udobno počutje. Če je zunaj še bolj hladno in recimo burja dosežemo še bolj suh zrak. V bistvu je v zraku vedno enaka količina vode ne glede na to kako jo segrevamo. Če pa že hočemo dodajati vlago to veliko lažje storimo, ča na grelno telo v višjo temperaturo postavimo lonec z vodo kot na nizkotemperaturno grelno telo.
Vlago oddaja ogromno zadev, od kuhanja, kopalnice, do samih sebe z dihanjem ali potenjem.

Podobno je poleti. Da nam je prijetneje lahko pri pogojih 30 stopinj, 45% vlaga in gibanje zraka 1 m/s naredimo karkoli. Znižamo temperaturo, znižamo vlago ali zvišamo gibanje zraka.
Jaz naprimer v avtu z veseljem uporabljam klimo pri megli +10 stopinjah. Sušim zrak oz. odvajam odvečno vodo iz zraka.

Pri večnih debatah kako čimmanj pokuriti in posledično v zidavo hermetične hiše z neprodušno izolacijo velikokrat pozabljamo ravno na vlago in zračenje.
Sicer nisem nikoli računal, vendar bi znalo bi celo ugodneje sezidat eno navadno kamnito hišo (akumulacija in izolacija) z navadnimi okni (zračenje) in porabiti morda nekoliko več za ogrevanje, kot visoke investicija v super izolativne neprodušne materiale in okna, kjer imaš težavo slabega zraka v prostoru in pogosto zračenje/odpiranje oken (moraš sam ročno nekajkrat na dan odpirat s tem, da s hladnim zrakom šokiraš stanovalce - ni komot).

Sorry sem malo zašel, vendar bo morda komu spodbudilo razmišljanje in ne samo kot ovce iti v smer. ki je sedaj IN.

[33]

Zelo zanimivo in poučno, uporabno. Super!

Hvala.

[aleks]

čojko,
bo kar držalo. jaz večkrat spreminjam temperaturo krožne vode, odvisno od vremena, ampak ko se zrak izsuši je neprijetno, pa če ma voda v radijatorju 45 ali 65 stopinj celzija ...

mam čist navadno bajto 60 cm opečni zidovi, čist brez izolacije in navadna lesena termopan okna, oboje kar staro. kljub temu se zrak v bajti hitro izsuši pod 35%; naprimer po tem, ko obesim perilo vlaga naraste na 55%, in že čez 4-5 ur spet pade. če pa je tako, potem pa klinc gleda gradbeno biologijo, mam pa že raje izolacijo in šuške v žepu vsako leto, ko je treba kurjavo plačat.