[mrombi]

Situacija je sledeča:
na parceli imam podtalnico nekje na 2-3 m.
Parcela meji na manjšo reko.

V planu imam TČ VODA/ZRAK (prov sem napisal).

Sedaj pa dilema:
Za TČ potrebujem okoli 3000 litrov vode na ure.
To pa lahko načrpam z hidroforjem, Katerega lahko tudi uporabim za crpanje ostale vode za potrebe WC itd.

Ali pa naj nardim vrtino in uporabim potopno črpalko?

Potopne črpalke so glede na hidrofor ob isti količini vode kar nekaj manjše.

[Dedalus]

Pa si ti predstavljaš kak pretok je to? 3000 litrov na uro... Ni to malo dosti? hock:

[churimuri]

Pa si ti predstavljaš kak pretok je to? 3000 litrov na uro... Ni to malo dosti? hock:

3000 l pretoka na uro mora imeti podtalnica. :!: Upam da prav razumem :?:
To pomeni manj kot 1 l na sekundo. Predstavljaj si podzemno reko (ali vsaj potoček :lol -nič nenavadnega.

[Dedalus]

Predstavljam si, kako debel mora biti tak perforiran kanal, ki bo "ocejal" toliko vode iz zemljine. Kako pa to misli biti izvedeno?

[mihec]

Pretok 3000 l/h po mojih izkušnjah ni problem z eno ali drugo črpalko. To odgovarja za TČ toplotne moči 18-20kW pri ohlajevanju vode za cca 5stC.
Jaz osebno bi za tako globino (do 5m) izkopal s strojem vodnjak in vgradil potopno črpalko, ker je neslišna. Hidroforska je relativno glasna.
Pri tvojem primeru me skrbi direkten vpliv reke. To pomeni, da se lahko zgodi, da boš imel pozimi prenizko temperaturo vode in boš imel težave z zmrzovanjem vode v uparjalniku, da ne govorim o COP.
Ni mi pa jasno kako misliš z eno črpalko napajat dva sistema. Sistem TČ je odprt, sistem za WC v hiši pa zaprt. Napiši kaj več!

[mrombi]

Ena in druga varinata je zanimiva.
Dejstvo je, da je potreben tak pretok. Ker s tem si povečuješ COP.

Sam vpliv reke je zelo majhen na podtalnico.

Ker če bi bile stene v strugi reke porozne potem reke ne bi bilo več. hock:

Sem na območju, kjer je prod. In je podtalnica v vodnem bazenu.

Glede temperature pa bom to zimo delal teste.
Da vidim kaksen je vpliv zunanje temperature na podtalnico.

[mihec]

[quote="mrombi"]

Sam vpliv reke je zelo majhen na podtalnico.
Ker če bi bile stene v strugi reke porozne potem reke ne bi bilo več. hock:
quote]

Nisi napisal kaj je to "bližina reke" in nivo reke glede na tvoj nivo podtalnice

[mrombi]

Sam vpliv reke je zelo majhen na podtalnico.
Ker če bi bile stene v strugi reke porozne potem reke ne bi bilo več. hock:
quote]

Nisi napisal kaj je to "bližina reke" in nivo reke glede na tvoj nivo podtalnice

Res je.
Pretok reke je 6 m3.
Odaljenost pa je nekje 20 m.

[vincent]

toliko bodo pozoren (glede na izvedenko ki jo planiraš) da te ne bo inevsticija stala kak miljon več od nakupa malo močnejše klime!

in to investicija bo kak mesec ali dva imaela namesto COP 2 recimo COP 3, kar se ti bo poznalo na letni ravni 5 jurjev elektrike!!!

Kdaj se bojo pa stroški povrnili pa verjetno ni treba dosti računat!

tak da....zgolj v razmislek!

Montaža klime z notranjimi 3 ali 4 enotami ni nek drag bav bav (verjetno v rangu pol miljona) - vzdrževanja praktično ni!

Izdelat klimo (s črpalko, vrtino, vzdrževanjem sistema, nakup TČ, vezava,....) pa koliko cekinčkov? Razlika na koncu pa?

A sem prav zasledil da imaš namen delat dimnik (za kamin?..oz. neko pečko....če ja, potem ti je to za takrat ko se ti bo res zdelo svinjsko mraz).

LP

[mihec]

Samo v razmislek!
Kako pa sploh lahko primerjamo najboljšo klima napravo in toplotno črpalko voda-voda pri -18 ali še nižje. Nihče ne napiše, kako fajn klima piha nad glavo, tudi pri najmanjši hitrosti. Pozabljate na občutljivost na prepih (posebej starejši in dojenčki)
Povprečne inverter klime (ki baje grejejo celo do zunanjih -15) s štirimi notranjimi enotami (četvorčki) pa mojih podatkih stanejo zmontirane z davkom (8,5) najmanj 1Mio SIT. Ampak za rezervo še moraš imeti neko ogrevanje za polno moč, kadar so temperature zunaj nižje od -15.
Spomnite se lanske zime.

Res pa te sistem TČ voda-voda stane kar precej več. Ampak ne rabiš dodatnih zadev okrog ogrevanja (dimnik, kamin ali dodatni kotel), sanitarno vodo greješ tudi izven ogrevalne sezone zelo poceni.

Še enkrat moj pomislek: 20m stran od reke z navedenim pretokom, bo temperatura vode na globini 2m pozimi, ko bo dlje časa zunaj pod nič, okrog 5-6 stC.

[mrombi]

Če sem zeko konkreten kaj bom naredil:

kupil bom DVE invertorski klima napravi. (da dosezem uszrezno moč) Zunanjo enoto bom predelal tako, da bo namesto izmenjevalca zrak/plin izmenjevalec voda/plin.
Tak izmenjevalec me prido do 100 ksit.
Glede vode je debata že zgoraj.

Ti dve klimi bosta osnova za ogrevanje. Postavljeni bosta v skatlo in iz tega dela bdo potem nepljani kanali v prostore.

Zrak ki bo prisel od zunaj bom naprej predgrel z vodo nato bo šel v rekuperator toplote (2 stopenjski lamelni) , kjer bo pobral toploto zraku , ki bo šel ven.

Pozimi bom grel.

Poleti pa hladil. S tem da bom prostore ohlajeval obenem pa tudi grel toplo vodo. 8)
Kako?
Klima jemlje toploto iz prostora in jo odaja v izmenjevalnik plin/voda.
Ta voda pa bom potem diretno spleljana v boljer.
Za preklop pa rabim samo nekaj ventilov, pa je.

[mihec]

Se opravičujem ker sem kiksnil, ker nisem dobro prebral, da govoriš o sistemu voda-zrak.
Pa misliš, da je to cenovno ugodno. Če je voda iz podtalnice zadosti topla, potem ne rabiš inverterja, ki je sicer zelo drag. Razmišljam v smeri, da boš imel inverter zaradi tega, če bo voda prehladna, da se bo inverter "prilagodil" in pobiral manj toplote iz vode, da ti ne bi zmrznila.

Pa še ena, kako boš pa grel vodo takrat (direktno na elektriko), ko ne boš rabil ne hladi in ne gret (npr. poleti ko je deževno obdobje)?

[mrombi]

[quote="mihec"]Se opravičujem ker sem kiksnil, ker nisem dobro prebral, da govoriš o sistemu voda-zrak.
Pa misliš, da je to cenovno ugodno. Če je voda iz podtalnice zadosti topla, potem ne rabiš inverterja, ki je sicer zelo drag. Razmišljam v smeri, da boš imel inverter zaradi tega, če bo voda prehladna, da se bo inverter "prilagodil" in pobiral manj toplote iz vode, da ti ne bi zmrznila.

Pa še ena, kako boš pa grel vodo takrat (direktno na elektriko), ko ne boš rabil ne hladi in ne gret (npr. poleti ko je deževno obdobje)?[/quote]

Inverter predvsem omogoča drsenje moči. To pomeni da ob vklopu dela z polno močjo potem pa moč pada. S tem se doseže tudi konstantna temperatura v prostoru, ker ni histereze.

Pri tem temperatura vode , ki gre v izmenjevalec ne igra vloge.



Za Backup gretje bom uporabil električne grelce. Neke vrste kalolifer. :lol:

ZA GRETJE vode v prehodnem obdobju in pozimi je pa nekaj varinat.
Samo to zna vse skupaj zelo zakomplicirat.

Za pozimi bi dal manjši izmenjevalec zaporedno z izmenjevalcem PLIN/ZRAK.
V odbobju ko ne bi rabil hlajenja. In bi bila zunanja temperatura višja od
podatlnice, bi zrak prihajal od zunaj in se ohlajal in idvajal ven.
Izmenjevalec PLIN/VODA pa bi grel toplo vodo.


Matr se zapleteno sliši. hock:
Upam da si predstavljate

[vincent]

sanitarno vodo bi najlegantnejše (le da pride to 300 jurjev) reševal spet s TČ za ogrevanje sanit. vode - ta ti deluje praktično skozi takrat ko ne potrebuješ ogrevanja..ko ga, uporabiš ta sistem.

Le bojim se da z vodo na koncu ne boš imel nič boljši izkoristek kot če bi klimo poganjal preko zraka! Pa je vse kar je potrebno - da klimo nekam prišravfaš, pa si vsega rešen. Delajo pa tako lai tako lahko do - 20 stopinj in niže...torej omejitev ni.

Recimo v tem trenutku....koje zunaj 10 stopinj in več pa tudi klime delajo z COP 4 oz. višje....je pa vprašanje kak COP bi dobil trenutno ven iz vode. Tako da preko zime se da zgoditi da bo povprečje praktično isto.

[mihec]

To mi je znano, da inverter prilagaja moč (vrtlaje kompresorja) glede na temperaturno razliko (od nastavljene) v prostoru. Rečeno je, da pri nizkih zunanjih temperaturah dela z višjimi vrtljaji, se pravi z večjo močjo. Takrat je pa ja na zunanji enoti več ledenenja (oz. večja temperaturna razlika).
Kot laik sprašujem zakaj pa potem inverter klima deluje do bistveno nižjih zunanjih temperatur kot pa "navadna".