[Tone]

Prenavljam kurilnico in bo kar nekaj črpalk, imam 3 najpogostejše grundfoske 15-35 (65W) in eno močnejšo 25-60 90W. Slednja mi fura 24m^2 kolektorje s tem, da mora na višino 3,5m spraviti vodo in izpodriniti zrak. Ko to naredi jo dam na cca 105V in lepo dela na cca 20W pri manj kot 10°C največjo razliko temperatur dol-gor. Rad bi jo včasih obrnil še veliko počasneje, da bi bila razlika tudi 40°C.
Ali obstaja kaka elektronsko komutirana (ECM) z eksterno regulacijo. Mislim narest pametno regulacijo cele kurilnice z 32 bitnim PICkotom.
Kako se regulira klasična črpalka za minimalne obrate, mislim, da sem nekje zasledil, da se izpušča periode omrežne napetosti, se to dela na hitro (ena perioda, nato 5 izpuščenih itd) ali počasi, recimo 1s on, 30s OFF. Ali pa se seka sinus kot pri klasični tiristorski regulaciji luči?

Glede ECM črpalk imam sila slabe izkušnje, ena za ribnik se drugo sezono ni več obrnila, če si bil vztrajen z vklopi je pa zalaufala. Druga, s katero sem se srečal, je pa bazenska, 2 sezoni je delala OK - za silo, včasih se je postavila na polovične moč - iz čistega miru, sredi letošnje sezone pa se velikokrat noče zagnati, samo brni, včasih jo moram vključiti po 10 in večkrat, da se obrne. Ne bi rad imel kolektorjev na 150°C in kup pare.

[aleks]

velikokrat uporabaljo ceneno regulacijo na triake. jaz imam to doma, pocemi iz nemčije. sprejme vse sorte analognih signalov in še pulzno. artikel M150 (DC in pulz konverter) in M012 motor controller, od KEMO Electronic. cena obojga skupaj je, kaj pa vem, manj ko 50€. itak imajo pa to robo skoz na ebay.de, za probat ti pa rade volje posodim.

[Tone]

To je verjetna navadna tiristorska regulacija s sekanjem sinusa, kar mi ni preveč všeč. To bi lahko naredil s PIC-em, ki bi točno ob določeni desetinki ms zamika za prehodom sinusa preko optosklopnika odpiral tiristor. To pa potem s programskim igračkanjem spremenim v karkoli drugega, kar sem napisal zgoraj.

[Merlin1]

verjetno bo najboljša rešitev z originalno solarno regulacijo. Z njo pa komuniciraš po protokolu :wink:

[Zaspanc]

To je verjetna navadna tiristorska regulacija s sekanjem sinusa, kar mi ni preveč všeč. To bi lahko naredil s PIC-em, ki bi točno ob določeni desetinki ms zamika za prehodom sinusa preko optosklopnika odpiral tiristor. To pa potem s programskim igračkanjem spremenim v karkoli drugega, kar sem napisal zgoraj.

In kaj je narobe s "hitrim PWMjem", sekanjem sinusa (tako kot dela navadno zatemnilno stikalo recimo)?
Edino malce brni pri nižjih obratih.

"Počasni PWM" ti mehansko bolj obremenjuje črpalko, če smo že pri tem. Še sploh, če je tako počasen, da se rotor vmes ustavi in prekine hidrodinamično mazanje (1s on, 30s OFF).
In tudi ni povsem neslišno.

Obstajajo črpalke z analognim vhodom, sicer tudi v A energijskem razredu (rotor s permanentnimi magneti, kot npr. Alpha2, NMT, Stratos, ...) ampak je cena takšna, da si boš tole omislil le če ti je to prioriteta (šparat je treba, pa naj stane kar hoče!)

Če že "moraš", ti je res povsem zadosti princip zatemnilnega stikala (tudi prve Alphe, pa SMARTi in nekateri Wiloti so tako delali brezstopenjsko regulacijo, preden so prešaltali na magnete), tako da...
Če si se odločil, da živiš samo za ta tvoj ogrevalni sistem potem ok, drugače pa menim, da kompliciraš tam kjer je najmanj treba in si greniš življenje po nepotrebnem. Ampak to je zgolj moje mnenje, ti pa že veš kako in kaj imaš namen zakomplicirat :wink:

[frank]

cene črpalk z analognim krmilnim vhodom v A razredu so zadnje leto šle drastično dol..

[aleks]

jaz sem ti ponudil, če bi želel probat. itak mi moraš dat nazaj enkrat (al pa kupiš enako in mi vrneš, ker te reči imam vse še original zapakirane), ker bom tudi jaz nekaj pacal, ampak ne to zimo. nisem pa nikjer našel, da bi imela grundfos alpha "analog control". sicer imajo neke pumpe, ampak ne alpha. a lahko, kdor to ve, prilepi en link?

[Tone]

Če hočem na hitro segreti zgornjih cca 30cm zalogovnika za cca 30°C, moram črpalko vrteti zlozlo počasi. Sploh ker imam 16 kolektorskih panelov vezanih vzporedno, odpade pa vrtenje po principu 2s ON 30s OFF, saj mi bo voda ušla iz kolektorjev. Po filingu bi moral dosegati celo manj kot 200 obratov, to so 3 obrati na sekundo (v povprečju).
Obična tiristorska itak po moje ne omogoča tako nizke obrate, kot bi jaz hotel, črpalka se bo ob manjšanju napetosti kmalu ustavila, če jo hočem spet zagnati pa krepko dvigniti napetost.
Če pa jo vklapljam impulzno, recimo 5 period ON, 50 period OFF (100ms/1s), se bo pa obnašala čisto drugače - po moje, sploh če se bodo vklapljale cele periode brez sekanja. Morda bom uporabil še autotrafo, ki ga imam že sedaj, in vklapljal nižjo napetost.

[Ericssson]

Pa če bi priklopil frekvenčnik ?

[Zaspanc]

Takšna znižanja pretokov lahko dosežeš le s pripirnim ventilom.
Frekvenčnik pri motorjih s kondenzatorjem ni rešitev.
Dejansko kakršnokoli spuščanje vrtljajev na tako vrednost bo rezultiralo zgolj v popolnoma nezanesljivem startu črpalke, poleg že prej omenjene enormne obrabe ležajev.
Glede na zahtevo po tako nizkem pretoku je očitno kiks nekje v zasnovi.

Še ena rešitev, za preklop na ultranizke pretoke uporabiš vzporedno vezano črpalko (vsaka ima seveda nepovratni ventil), pri čemer daš za to, ki bi delala pri nizkih pretokih še ventil, ki ga po želji pripreš, da dosežeš nekako polno območje pretoka na vrednost, pod katero pa prve, direktne črpalke ne moreš spravit s PWM.

[Tone]

Nobene napake ni, 24m^2 se mi ohlaja na 10°C delte pri samo 20W klasični črpalki, to je bil cilj projektiranja.
Zakaj bi lahko ležaji trpeli, počasneje se vrti manj so obremenjeni.

[Zaspanc]

Mazanje ležajev v takih črpalkah je lahko komu luštna zagonetka...
V čem je finta pa sem že napisal.

[Tone]

@Zaspanc
Lahko bi kaj več napisal ne pa samo zagonetke ipd. Iskanje na tem forumu mi pod hidrodinamično mazanje vrne samo tole tvoje zgoraj, v tvojih objavah pa bededa ležaj nastopa mislimda 3 krat in nikoli nič o tem problemu. Pišeš pa kot da si vse že ne vem kolikokrat napisal, mi butci in lenobe pa nočemo prebrati... Google pa vrne kup enih šolskih gradiv in kako debato na forumu, vse brez uporabnih podatkov.
Napiši v čem je problem, sam si lahko samo predstavljam, da pri resnih obratih rotor plava na sloju vode v ležaju, pri nizkih obratih pa tega ni. Pri katerih obratih naj bi se to zgodilo, se to da ugotoviti, izmeriti. Koliko ur bi smela črpalka delati na prenizkih obratih, so katere na trgu boljše (tip ležaja) Napiši torej kaj veš, magari na ZS.
Sicer je ap tudi na tem forumu nekdo hvalil neko regulacijo črpalke, ki služi hitremu segrevanju zgornje plasti zalogovnika na visoko temperaturo (da imaš že po enem dnevu sonca res vročo vodo).

Če se prav spomnim, sem bil enkrat pred tem, da bi (za naročnika, zlo resno podjetje)konstruiral elektroniko za eno obtočno črpalko moči cca 80W, ki naj bi delovala po principu izpuščanja celih period omrežne. Ko imaš na elektroniki procesor, si lahko omisliš karkoli, ob zagonu najprej 1s na ful, nato pa znižuješ razmerje odprtih/zaprtih dokler se vrti. Ali se vrti ugotavljaš recimo iz cos(fi)ja.
V mojem primeru bom meril posledico, to je temperaturo v kolektorjih in upošteval do kam ima smisel zniževati razmerje - beri kje se stvar ustavi, lahko pa še cosfi merim, pri 32 bitniku je to simpl. Vsekakor mislim, da se po principu 100msON, 1s OFF da doseči tišjo in boljšo regulacijo, se pravi nižje stabilne obrate. Seveda pa nisem tak cepec, da bi črpalko štartal s takim razmerjem, valjda da se ne bo obrnila.

[Zaspanc]

Oprosti za mojo lenobo, ker ti ne serviram vsega kompletno na pladnju ampak te samo usmerjam, ker sem te pač imel za tipa, ki rad naštudira teorijo v nulo (po tvojih prispevkih pred par leti sem dobil tak filing, lahko da sem se zmotil).

Da sem že napisal - ja, sem.

"Počasni PWM" ti mehansko bolj obremenjuje črpalko, če smo že pri tem. Še sploh, če je tako počasen, da se rotor vmes ustavi in prekine hidrodinamično mazanje (1s on, 30s OFF).

Ne glede na to, da odkrivaš toplo vodo (dobesedno :wink: ) pa tole spada v globje strokovne vode, torej že v SLO jeziku ni kaj dosti prosto dostopnega, kaj šele prav tu, na tem forumu.

sam si lahko samo predstavljam, da pri resnih obratih rotor plava na sloju vode v ležaju, pri nizkih obratih pa tega ni. Pri katerih obratih naj bi se to zgodilo, se to da ugotoviti, izmeriti. Koliko ur bi smela črpalka delati na prenizkih obratih, so katere na trgu boljše (tip ležaja)

Pravilno si predstavljaš.
Vrtljaje se da zračunat, morda se bo Žerjavar ojunačil ko pride iz dopusta in kaj zmetal v številke (standardno sta pri takih črpalkah gredi premera 10mm in redkeje 12mm). V nasprotnem pokliči fakulteto za strojništvo, oddelek za tribologijo, da ti kaj prišepnejo. Tako po občutku bi rekel, da rabiš vsaj nekih 500÷600rpm.
Ležaje imaš kot vem samo dvoje: kovinska gred in grafitni ležaj, ali pa keramična gred in keramični ležaj. Slednji običajno nimajo vijaka za odzračevanje/deblokado spredaj.

Občudujem tvojo zagnanost, a kup elektronike izdelat in pripasat na pumpo, ki je v osnovi v žnj energijskem razredu in hkrati pričakovati da bo zadeva "za zmerom pa še mau dlje" je pa le malce hecno.

Resno, razmisli o dveh vzporedno vezanih pumpah, programsko rešiš z enim PWM in enim dig. izhodom, pumpe bojo delale v predvideni delovni točki, pa še varnost pred odpovednjo ene črpalke in posledičnim pregretjem nekako lahko spacariš.
Nenazadnje imaš še vedno zagotovljen tlak, da ti voda ne steče nazaj, le pretok je minimalen.

[Tone]

Itak imam namen celo bajto avtomatizirat, in to z zadevami, ki jih okvirno uporabljam v službi - HW in SW, torej vložek ne bo tako hud.
Lahko bi pa dal termični ventil kot proti rosenju, in se mi zalogovnik začne greti šele pri recimo 40°C kolektorskega tokokroga, črpalka pa lepo obratuje na cca 90V, če se prav spomnim, se mi je večja grundfoska vrtela do 70V. Ampak to je dodatna komplikacija v razvodu, če pa to lahko naredim s softverom, namesto planiranega relejčka pa dam Triac+optosklopnik, me nič ne stane, nič se ne komplicira, moje znanje in izkušnje pa dobijo nove mlade. Verjetno si opazil, da mi to nekaj pomeni - skratka sami plusi. Za nekoga sami minusi, se strinjam