[Tone]

Bolj ko gledam cene in izvedbe bolj mi je jasno, da bi bilo bolje se prezračevanja lotiti v samogradnji. Če pogledamo ceno izvedbe na ključ (recimo dobrih 10.000€), je hitro jasno, da je ceneje odpirati okna.
Problem je, da nimam nobenih praktičnih izkušen, komajda vem kaj so osnovne zahteve in komponente, mislil pa, da bi se dalo razmeroma enostavno regulirati prezračevanje po sobah...

Kaj po mojih skromnih vedenjih potrebujemo:
1 predgretje zunanjega zraka v zimskem času
2 protitočni izmenjevalec - rekuperator
3 ventilatorja
4 filtra
5 ene "pametne" cevi, izstopne in vstopne rešetke
6 avtomatika
7 dušilec hrupa ventilatorjev in prehoda zvoka iz enega prostora v drugega.
8 detekcija razlike zračnega pritiska v hiši napram zunanjosti.

Če bi se v skupini lotili, bi bilo veliko lažje.
1-5 ni tak problem, razen morda najti izmenjevalec.
6- Avtoamtiko bi verjetno že kdo naredil.
7- Dušilci zvoka, kam jih postaviti, morajo biti v vsaki cevi posbej (za dušenje prenosa hrupa iz sobe v sobo.. to bi si ogledali pri kakem dobrem sistemu.
8 - kje dobiti tak senzor?

Ima kdo kaka znanja, energijo oz. voljo.

[vd]

Kaj pa mogoče nekoliko enostavnejša varianta: kupiš že narejene naprave in jih sam zmontiraš? Stroški bi bili v tem primeru cca. 2x nižji, pa tudi dela ne bi bilo toliko.

[Tone]

Razvod po pritličju sem naredil, a se občutno preveč prenaša zvok iz prostora v prostor.
Ima kdo kako idejo, kako v 10 in 12,5cm cevi vstaviti nekaj, kar bi dušilo zvok, lahko oziroma po možnosti pa tudi filtriralo nečistoče. Kakšna pena, steklena volna....

[tomice]

Razvod po pritličju sem naredil, a se občutno preveč prenaša zvok iz prostora v prostor.
Ima kdo kako idejo, kako v 10 in 12,5cm cevi vstaviti nekaj, kar bi dušilo zvok, lahko oziroma po možnosti pa tudi filtriralo nečistoče. Kakšna pena, steklena volna....

Zamenjaj zadnji meter ali dva razvoda pred dovodi/odvodi z izolirano in perforirano fleksibilno cevjo:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.airconnections.nl/sonoconnect.htm">http://www.airconnections.nl/sonoconnect.htm</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://freeweb.t-2.net/growshop/ventilacija.htm">http://freeweb.t-2.net/growshop/ventilacija.htm</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.energoplus.si/prodaja_in_podpora/prodajni_program/distribucija_zracne_cevi_izolacija/elementi_za_distribucijo_zraka/fleksibilne_cevi/">http://www.energoplus.si/prodaja_in_pod ... ilne_cevi/</a><!-- m -->
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")energoplusunichr("46")si/uploads/tx_energoproizvodi/SONO_Tunichr("46")jpg[/img]
"Sonoconnect cevi so dvoslojne alu-flex cevi. Vmes je položena izolacijska volna. Le ta skrbi za toplotno in zvočno izolacijo. S toplotno komponento izolacije se reši problem kondenza (nabiranja vode v ceveh) in z zvočno se reši problem hrupa. V primeru uporabe Sonoconnect cevi z namenom izolacije zvoka, naj bo ta priključena na ventilator, dobro zatesnjena po stikih, vsaj 2m dolga in speljana zavito. To je, da zvok ne »vidi« direktno skozi cev. Zato mora potovati po ovinkih, ob tem se zaletava ob stene in izgublja dB."

[Tone]

Problem je, da je glavnina cevi tako položena, da se jih ne da odstraniti.

[tomice]

Problem je, da je glavnina cevi tako položena, da se jih ne da odstraniti.

Potem pa to naredi tam, kjer lahko, sploh pa pri vseh ceveh rekuperatorja. V cevi ne moreš več vtikati dušilcev, saj imaš že tako majhne preseke.

[Tone]

Iz kuhinje in spalnice ima 125mm cevi, kar je čez glavo in bi komot vstavil nekaj, kar bi nekoliko povečalo upor. Dovodni cevi sta samo v spalnico (100mm) in dnevno (125) in če dam v dnevno dušilec rešim problem zvočne izolacije napram spalnici.

Sicer pa razmišljam, da bi v tokokrog spalnica - predsoba - kopalnica vključil še utiliti, kar komot naredim s prebitjem stene med spalnico in utilitijem in v ta preboj dam dušilec. Stena je debela 35cm polna opeka.

[DAVTUS]

Pozdravljeni,
Ker sem sam v tem in bom pričel z samogradnjo cevi (FRS 75mm) za prezračevanje v novogradnji imam pri tem postu nekatere pomisleke.
Namreč vgrajeval bom sistem po "Heliosovem" načrtu. Tukaj pa naj dušenje zvoka pred izpihom/vpihom nebi bilo potrebno. Dušenje je urejeno v "Utilitiju" kjer je sprejemna škatla kjer se dovaja/odvaja zrak, te škatle so nato povezane na rekuperator.
A to zadostuje ali še je potrebno dodati dodatne dušilce?
Namreč ko bo enkrat vse zaprto stvari nebom mogel več spreminjati/popravljati...

Hvala

[smrekca]

Pozdravljeni,
Ker sem sam v tem in bom pričel z samogradnjo cevi (FRS 75mm) za prezračevanje v novogradnji imam pri tem postu nekatere pomisleke.
Namreč vgrajeval bom sistem po "Heliosovem" načrtu. Tukaj pa naj dušenje zvoka pred izpihom/vpihom nebi bilo potrebno. Dušenje je urejeno v "Utilitiju" kjer je sprejemna škatla kjer se dovaja/odvaja zrak, te škatle so nato povezane na rekuperator.
A to zadostuje ali še je potrebno dodati dodatne dušilce?
Namreč ko bo enkrat vse zaprto stvari nebom mogel več spreminjati/popravljati...

Hvala

Mi imamo Heliosov sistem s cevmi FRS.
Cevi vseh prostorov so povezane z zbirnima boxoma (O in D), nato pa preko dveh dušilcev v rekuperator. Ves sistem je postavljen v kotlovnici.
Stvar deluje neslišno.

[bopsi]

A tale "NESLIŠNO" pomeni neslišno tudi ponoči v spalnici? Vsaj nek šum se vendarle čuje, a ne?

[smrekca]

A tale "NESLIŠNO" pomeni neslišno tudi ponoči v spalnici? Vsaj nek šum se vendarle čuje, a ne?

Res NIČ (to so brzine zračenja, ki so standardno v uporabi).
Na največji moči je pa komaj opazno.
Sliši pa se šumenje in motor v kotlovnici okrog rekuperatorja.

[japke]

jaz sem bil do včeraj 100% da bom prezračevanje z rekuperacijo zgradil.. vendar so me nato načeli dvomi o smiselnosti gradnje.


namreč hiša ni pasivna, okna so sicer nova vendar lesena, v prostoru kjer bi "črpal" zrak je tudi kamin ter kuhinjska napa,
prostori, kamor bi dovajal zrak pa so ca 10-15m stran od "črpališča"

Torej hiša je zelo dobro izolirana vendar nikakor ne bo zatesnjena (kar niti nočem)

Rekuperacijo sem imel namen narediti predvsem zaradi konstantnega svežega zraka in ne toliko zaradi prenosa toplote v sobe...

ima potemtakem sploh smisel vlagati v nek sistem, kateri bi deloval na (ugibam) 30% potenciala...?

V eni drugi temi nekdo sprašuje o "žepnem" rekuperatorju... morda bi bilo pa to tisto?

toliko za sedaj..

LP

[Tone]

Pozimi se (v večetažnih hišah še posebej) zaradi efekta dviga toplega zraka lepo vidi, kako nam hiša dihta. Če pri temperaturah pod ničlo ni treba prezračevati, imamo zelo slabo tesneno hišo in res nima smisla vgrajevati prezračevanje z rekuperacijo.
Pred renoviranjem spodnje etaže pozimi praktično ni bilo treba zračiti, sedaj pa so se razmere povsem spremenile, pa tudi zgornja etaža drugače obnaša, kar je logično - ni več zraka iz spodnje etaže in ko v spodnji etaži gori peč centralnega ogrevanja, pri kaki špranji v stropu zgornje etaže vleče zrak v prostor, prej je vedno pihalo na podstreho.

[Tone]

Bolj ali manj je padla odločitev za samogradnjo protitočnega kartonskega rakuperatorja iz valovitega kartona debeline 5mm. Predvidene mere 40 X 50 X 80cm, torej zraka se gibljeta slabih 80cm protitočno, presek enega kanala je pa cirka 35 X 25cm. Tako velik presek sem določil zaradi čim manjšega upora, dolžino 80cm pa zaradi čim večjega izkoristka in prehoda vlage. Prvotno sem planiral 50 X 50 X 100, a ker sem dobil karton 80 X 120, sem malo popustil.
En ventilator že imam 17W DC s pretokom 150m^3 pri tlaku 100Pa. Če dobim še enega, ju bom lahko poganjal pri precej zmanjšani napetosti in bo hrup znosen. Sploh ju bom pa dal na vhodu in izhodu zraka v oz. iz stavbe, torej bo vmes še precej cevi in rekuperator, kar bi moralo znižati hrup na znosno mero.
Dovodna cev bo dvojni alufleks s stekleno volno vmes, morda celo premera 18mm, saj jo dobim po ugodni ceni. Odvod zraka iz prostorov bo verjetno po treh plastičnih fleks ceveh, v vsaki še dodatni DC ventilator premera 120mm, da bom lahko spreminjal prezračevanje po tokokrogih glede na obremenitev s stanovalci in aktivnostmi.

Ima kdo kako idejo, pripombo? Skrbi me, da bo imel rekuperator previsok upor, krepko večji od vse napeljave, ki je zelo bogato načrtovana - v dnevno gre 125mm cev, enaka iz kuhinje nazaj odpaden zrak.

[Tone]

Da bi preveril kako se širi zvok po fleks cevi sem danes experimentiral z enim večjim računalniškim ventilatorjem (120 X 120mm, 5W) in ugotovil, da je že 0,3W dovolj, da skozi 3m kovinske cevi premera 125mm s kvadratno rešetko 30 x 10cm v stropu dnevne sobe, pripeljem dovolj zraka, da 3m od rešetke povzroči zaznaven prepih. Zrak sem dovajal iz predsobe, kjer je cca 18°C, odvajal pa se je skozi kuhinjsko napo in minimalni reži pod vrati med predsobo in kuhinjo.
Rešetka ima napačno orientirane usmerjevalne lopute, tako da se tok zraka ni dalo ustrezno razpršiti na obe strani. Z ustrezno rešetko bi morda smel podvojiti moč, kar pa je še vedno manj kot 1W.
Ventilator pri polni moči "zapre" vrata med kuhinjo in predsobo, če so odprta za 4cm ali manj. Brez ventilatorja imajo vrata rahlo tendenco k odpiranju (manjša sila jih premakne v smeri odpiranja, kot zapiranja.
Kakorkoli že, očitno je, da pri bogato dimenzioniranem razvodu potrebujemo sila malo moči in ker lahko dobim več teh ventilatorjev, jih bom verjetno dal v dovodne ali odvodne kanale in z njimi urejal pretok glede na uro dneva. Zakaj cel dan prezračevati spalnico, nekaj ur čez dan na vso moč, ko je zunaj najtopleje in ponoči na minimum, da je sistem neslišen.
Ventilator pri nazivni moči 5W in razliki tlakov 20Pa prečrpa 125m^3/h.

Sicer pa gradnja rekuperatorja počasi napreduje, na 28cm debeline paketa sem naredil nekaj meritev in se odločil, da nadaljujem do debeline 40cm ali še malo več. Upor je bil prevelik, izkoristek pa ne tako dober, kot pričakujem.
Pa še ena slikca vogala izmenjevalca. S konca paketa bo vstopal oziroma izstopal odpadni zrak, s strani pa sveži. Vsi vogali so enaki, torej sta na vsaki strani 2 vhoda oziroma izhoda za svež zrak.
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/?Z/VS/Sq5ryye/izmenjevalec-od-blizuunichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/Z/VS/Sq5ryye/izmenjevalec-od-blizuunichr("46")jpg[/img][/url]

Pa še slika med lepljenjem pred nanosom lepila in naslednjega kartona.
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/?2j/Kx/4opN3yL3/vse-lajsticeunichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/2j/Kx/4opN3yL3/vse-lajsticeunichr("46")jpg[/img][/url]