12.3.2019 ob 20:44
Spoštovani forumovci,
Želimo polepšati svojo 90 let staro tri etažno hišo, zidano na prodnatih tleh, debeline sten cca. 30 cm, klasično ometano. Polepšati zato, ker je omet star in se počasi že lupi, leseni napušč pa je dotrajan. Hiša je podkletena, polklet pa spremenjena v stanovanje, kjer živi lastnik polkleti. Temelji seveda niso izolirani, hidroizolacije ni, skratka hiša je takšna, kot so jih gradili med obema svetovnima vojnama. V steni je savski pesek -kamenje in če med vrtanjem naletiš nanj, ti sveder spodnese. Želiš luknjo 4 pa ti rata 8! Med etaže so lesene, bil pa je položen betonski estrih. V visokem pritljičju živiva z ženo, v nadstropju živijo otroci. Pred petimi leti smo zamenjali streho. Takrat sem napravil tudi izolacijo zunanjih sten z notranje strani, in sicer postopno. Najprej eno sobo, na podlagi pozitivnih izkušenj pa naslednje leto še dve sobi. Do takrat je bila v sobi vlažnost pozimi tudi do 80%, v kotičkih zgoraj, pa se mi je pojavljalo malo plesni. Občutiti je bilo hlad in malo vlage. Od takrat je vlaga padla in sedaj le redko doseže 50%, stene so tople in suhe, občutek ko stopite v sobo pa prijeten. Ogrevali smo radiatorsko z etažno pretočno plinsko pečjo. Morda zaradi starosti in slabšega delovanja peči ali pa same rešitve, ogrevanje ni bilo učinkovito, predvsem pa je bilo zelo drago. Pri sebi v pritličju sem moral termostat nastaviti tako, da je peč delal skoraj neprekinjeno, če sem hotel imeti vroče radiatorje in ogrete sobe. No od izolacije naprej in še enega ukrepa, pa se je stanje doma drastično spremenilo; V pritličju sem ven vrgel vse radiatorje in plinsko peč. Kupil sem 8KW običajno kaminsko peč, jo postavil v kuhinjo, kjer je dimnik (sredinsko postavljen v hiši), na časovni vklop (timer) v prehod v hodnik montiral 25W računalniški ventilator, ki požene topel zrak po sobah, vrata v sobe pa so bolj ali manj odprta. V nadstropju je ogrevanje še vedno plinsko z radiatorji. No povem še to, da imam v pritličju stara lesena okna s termopan enojnimi stekli, ki sem jih lani malo obnovil (leseni del, letos bom zamenjal tesnila). V škatlah nad okni imam stare a obnovljene lesene zunanje rolete. Moram povedati še to, da z ženo spiva pri odprtih oknih tudi če je zunaj -10, ker sva tako navajena. Tudi sicer ne vhodna vrata ne okna ne tesnijo dobro, pa tudi sicer imamo večji del dneva (tudi pozimi), malo priprta okna. V pritličju pozimi zakurimo, če je zunaj zelo mrzlo (pod recimo -5), okoli devete ure zjutraj, peč dobro naložimo z bukovimi drvmi in gremo od doma. Peč ugasne nekje okoli 12.00 ure in temperatura do poznega popoldneva nikoli ne pade pod 20/22 stopinj. Okoli pete ure ponovno zakurimo in zadnjič naložimo peč pred spanjem, okoli enajste ure. Velikokrat imamo še zjutraj žerjavico. Hladno pa ni in če ni zelo mraz zunaj zakurimo šele popoldne. Povem še to, da stanovanje seveda ni enakomerno toplo. V kuhinji kjer je peč, če ta dela na polno je zelo toplo in če ne bi imeli priprtega okna, bi bilo vroče kot pri norcih, dočim v ostalih sobah je temperatura od 20 do 24 st. Od druge polovice oktobra do konec marca porabimo za 72m2 tri in pol sobnega stanovanja v srednji etaži med 5 in 7 m3 drv (natančno ne vem, ker v prizidku na drva dopolnilno kuri še sin). Za nasekana na 30 cm in pripeljana do vrat, za drva na sezono odštejemo od 400 do 450 eur. Še o izvedeni notranji izolaciji zunanjih sten: Stene sem očistil plesni in sicer tako, da sem postrgal stržen plesni (tam kjer je bila) čisto do cegla, če je bilo treba! Potem sem od tal do stropa z gradbenim lepilom po vsej ploskvi nalepil tanek stirodur (mislim da je 2 cm) in sicer tako, da je ob stiskanju na steno lepilo pogledalo ven! Stirodur sem še malo privijačil v steno tam, kjer oprijem lepila zaradi neravne stene ni bil najboljši. Pazil sem, da ni bilo niti najmanjše špranje med ploščami! Potem sem z gradbenim lepilom po vsej ploskvi enako kot stirodur, nalepil še knauf plošče, jih privijačil in na koncu potenil izravnalno maso kemaglet in sicer 2x, da sem stene poravnal. Sledil je še klasičen oplesk. Skupna debelina izolacije je dobrih 3 cm, kar ni omembe vredno. Sicer pa moram povedati še to, da v kletnem stanovanju je ves čas prisoten vonj po vlagi ali zatohlosti, mislim, da je tudi nekaj kapilarne vlage, ki pa se po mnenju energetske svetovalke nikakor ne dvigne več kot 40 ali 50 cm, ter da je mnenje, da se le ta dvigne do kapi hiše le mit. Stanovalec v pol kleti pa zrači premalo. To opažamo. No in sedaj moja dilema; Na ogled sem dobil dva mojstra, ki bi izvedla klasično izolacijo, takšno, ki bi zadostila kriterijem za EKO subvencijo. Hiša bi postala naš okras, olajšan pa bi bil ob odšteti subvenciji za dobri 10.000 eur za 218 m2. Ob tem mi svetujejo še zamenjavo oken, kar bi me stalo najbrž še najmanj 3000 eur, seveda ob odšteti subvenciji. Torej skupaj cca. 13.000 eur. Poseben problem je še prezračevanje, ker ob naših navadah, ko imamo okna odprta (pozimi ko peč močno greje v kuhinji, mora biti okno malo odprto), bi padel smisel izolacije po celi črti. Tudi smisel zamenjave oken. To bi pomenilo, da bi morali urediti še sistem prezračevanja, kar bi stalo še najmanj kakšega jurja, domnevam. No in če nadaljujem dilemo, teh najmanj 13000 eur investicije, v energetskem smislu (štejem, da v prvem nadstropju, kjer zunanje stene z notranje strani nisem izoliral, ter ohranim dražje ogrevanje s plinom, na sezono v nadstropju prihranim kakšnih 250 eur), z upoštevanjem podražitev drv in plina za recimo za 100 eur na sezono in upoštevanjem 30% prihranka zaradi izolacije, niti v dvajsetih letih ne povrnem! Na to vprašanje oziroma dilemo, pa mi mojster odgovori, da se tega zaveda, a da samo popravilo ometa in barvanje s silikatno silikonsko barvo, danes več nihče ne dela. Pove še, da me ne bi stalo kaj dosti manj, zato se mi splača delati fasado z izolacijo. In sedaj vprašanje za vas; [b]Kaj bi storili vi in ali sem hiši škodoval z notranjo izolacijo. Kaj se dogaja na zunanji steni in kako lahko preverim "zdravje" sten. Čisto na koncu; Prebral sem, da je pri starih hišah dober tudi t.i. izolacijski omet. Vsakega mnenja ali izkušnje bom vesel. Hvala.
Želimo polepšati svojo 90 let staro tri etažno hišo, zidano na prodnatih tleh, debeline sten cca. 30 cm, klasično ometano. Polepšati zato, ker je omet star in se počasi že lupi, leseni napušč pa je dotrajan. Hiša je podkletena, polklet pa spremenjena v stanovanje, kjer živi lastnik polkleti. Temelji seveda niso izolirani, hidroizolacije ni, skratka hiša je takšna, kot so jih gradili med obema svetovnima vojnama. V steni je savski pesek -kamenje in če med vrtanjem naletiš nanj, ti sveder spodnese. Želiš luknjo 4 pa ti rata 8! Med etaže so lesene, bil pa je položen betonski estrih. V visokem pritljičju živiva z ženo, v nadstropju živijo otroci. Pred petimi leti smo zamenjali streho. Takrat sem napravil tudi izolacijo zunanjih sten z notranje strani, in sicer postopno. Najprej eno sobo, na podlagi pozitivnih izkušenj pa naslednje leto še dve sobi. Do takrat je bila v sobi vlažnost pozimi tudi do 80%, v kotičkih zgoraj, pa se mi je pojavljalo malo plesni. Občutiti je bilo hlad in malo vlage. Od takrat je vlaga padla in sedaj le redko doseže 50%, stene so tople in suhe, občutek ko stopite v sobo pa prijeten. Ogrevali smo radiatorsko z etažno pretočno plinsko pečjo. Morda zaradi starosti in slabšega delovanja peči ali pa same rešitve, ogrevanje ni bilo učinkovito, predvsem pa je bilo zelo drago. Pri sebi v pritličju sem moral termostat nastaviti tako, da je peč delal skoraj neprekinjeno, če sem hotel imeti vroče radiatorje in ogrete sobe. No od izolacije naprej in še enega ukrepa, pa se je stanje doma drastično spremenilo; V pritličju sem ven vrgel vse radiatorje in plinsko peč. Kupil sem 8KW običajno kaminsko peč, jo postavil v kuhinjo, kjer je dimnik (sredinsko postavljen v hiši), na časovni vklop (timer) v prehod v hodnik montiral 25W računalniški ventilator, ki požene topel zrak po sobah, vrata v sobe pa so bolj ali manj odprta. V nadstropju je ogrevanje še vedno plinsko z radiatorji. No povem še to, da imam v pritličju stara lesena okna s termopan enojnimi stekli, ki sem jih lani malo obnovil (leseni del, letos bom zamenjal tesnila). V škatlah nad okni imam stare a obnovljene lesene zunanje rolete. Moram povedati še to, da z ženo spiva pri odprtih oknih tudi če je zunaj -10, ker sva tako navajena. Tudi sicer ne vhodna vrata ne okna ne tesnijo dobro, pa tudi sicer imamo večji del dneva (tudi pozimi), malo priprta okna. V pritličju pozimi zakurimo, če je zunaj zelo mrzlo (pod recimo -5), okoli devete ure zjutraj, peč dobro naložimo z bukovimi drvmi in gremo od doma. Peč ugasne nekje okoli 12.00 ure in temperatura do poznega popoldneva nikoli ne pade pod 20/22 stopinj. Okoli pete ure ponovno zakurimo in zadnjič naložimo peč pred spanjem, okoli enajste ure. Velikokrat imamo še zjutraj žerjavico. Hladno pa ni in če ni zelo mraz zunaj zakurimo šele popoldne. Povem še to, da stanovanje seveda ni enakomerno toplo. V kuhinji kjer je peč, če ta dela na polno je zelo toplo in če ne bi imeli priprtega okna, bi bilo vroče kot pri norcih, dočim v ostalih sobah je temperatura od 20 do 24 st. Od druge polovice oktobra do konec marca porabimo za 72m2 tri in pol sobnega stanovanja v srednji etaži med 5 in 7 m3 drv (natančno ne vem, ker v prizidku na drva dopolnilno kuri še sin). Za nasekana na 30 cm in pripeljana do vrat, za drva na sezono odštejemo od 400 do 450 eur. Še o izvedeni notranji izolaciji zunanjih sten: Stene sem očistil plesni in sicer tako, da sem postrgal stržen plesni (tam kjer je bila) čisto do cegla, če je bilo treba! Potem sem od tal do stropa z gradbenim lepilom po vsej ploskvi nalepil tanek stirodur (mislim da je 2 cm) in sicer tako, da je ob stiskanju na steno lepilo pogledalo ven! Stirodur sem še malo privijačil v steno tam, kjer oprijem lepila zaradi neravne stene ni bil najboljši. Pazil sem, da ni bilo niti najmanjše špranje med ploščami! Potem sem z gradbenim lepilom po vsej ploskvi enako kot stirodur, nalepil še knauf plošče, jih privijačil in na koncu potenil izravnalno maso kemaglet in sicer 2x, da sem stene poravnal. Sledil je še klasičen oplesk. Skupna debelina izolacije je dobrih 3 cm, kar ni omembe vredno. Sicer pa moram povedati še to, da v kletnem stanovanju je ves čas prisoten vonj po vlagi ali zatohlosti, mislim, da je tudi nekaj kapilarne vlage, ki pa se po mnenju energetske svetovalke nikakor ne dvigne več kot 40 ali 50 cm, ter da je mnenje, da se le ta dvigne do kapi hiše le mit. Stanovalec v pol kleti pa zrači premalo. To opažamo. No in sedaj moja dilema; Na ogled sem dobil dva mojstra, ki bi izvedla klasično izolacijo, takšno, ki bi zadostila kriterijem za EKO subvencijo. Hiša bi postala naš okras, olajšan pa bi bil ob odšteti subvenciji za dobri 10.000 eur za 218 m2. Ob tem mi svetujejo še zamenjavo oken, kar bi me stalo najbrž še najmanj 3000 eur, seveda ob odšteti subvenciji. Torej skupaj cca. 13.000 eur. Poseben problem je še prezračevanje, ker ob naših navadah, ko imamo okna odprta (pozimi ko peč močno greje v kuhinji, mora biti okno malo odprto), bi padel smisel izolacije po celi črti. Tudi smisel zamenjave oken. To bi pomenilo, da bi morali urediti še sistem prezračevanja, kar bi stalo še najmanj kakšega jurja, domnevam. No in če nadaljujem dilemo, teh najmanj 13000 eur investicije, v energetskem smislu (štejem, da v prvem nadstropju, kjer zunanje stene z notranje strani nisem izoliral, ter ohranim dražje ogrevanje s plinom, na sezono v nadstropju prihranim kakšnih 250 eur), z upoštevanjem podražitev drv in plina za recimo za 100 eur na sezono in upoštevanjem 30% prihranka zaradi izolacije, niti v dvajsetih letih ne povrnem! Na to vprašanje oziroma dilemo, pa mi mojster odgovori, da se tega zaveda, a da samo popravilo ometa in barvanje s silikatno silikonsko barvo, danes več nihče ne dela. Pove še, da me ne bi stalo kaj dosti manj, zato se mi splača delati fasado z izolacijo. In sedaj vprašanje za vas; [b]Kaj bi storili vi in ali sem hiši škodoval z notranjo izolacijo. Kaj se dogaja na zunanji steni in kako lahko preverim "zdravje" sten. Čisto na koncu; Prebral sem, da je pri starih hišah dober tudi t.i. izolacijski omet. Vsakega mnenja ali izkušnje bom vesel. Hvala.
