[zvone]

Lp!

Starejša oseba bi rada svojo nepremičnino po svoji smrti zapustila meni. Nisva v nikakršnem sorodu.
Zanima me kaj je najbolj ugodneje za oba skupaj.

- oporoka
- darilna pogodba
- ali kakšna druga oblika pogodbe.

Hvala za odgovore

[vitel]

Če nista v sorodu, morda pogodba o dosmrtnem preživljanju?

[zvone]

Sem slišal za to, vseeno pa me zanima kaj je najbolj ugodno, torej glede davkov in stroškov prepisa itd.

Hvala

[gt001]

Kvazi kupoprodajna pogodba - imas 2% davek.
Darilne pogodbe, ce z dariteljem nista v sorodstvu so mnogo bolj obdavcene => od 5% navzgor.

[Paštetka]

Darilna pogodba >> Davka boš nekaj plačal, ampak če oseba umre po enem letu, ko ti podari nepremičnino, je ne boš rabil vrniti, če bi to zahtevali dediči.
Koliko % davka boš plačal je pa odvisno od vrednosti nepremičine.

[piknik]

Dediči seveda lahko zahtevajo nujni delež...m

[Paštetka]

Piknik, pri darilni ne, ker on ni zakoniti dedič. S tem, da ta oseba mora živeti še vsaj eno leto od podpisa darilne pogodbe.

[piknik]

..jst sem mislil dediče od lastnika nepremičnine...

[vitel]

Sej prodajne pogodbe tudi ne bojo mogli spodbijat, samo denarni tok je treba ustvarit za pogodbo...

[Paštetka]

piknik, ja saj o tem ti govorim. Če on ni zakoniti dedič, dediči prvotnega lastnika nepremičnine, torej darovalca, ne morejo zahtevati nujnega deleža, in pod pogojem, da darovalec ni umrl v roku enega leta od kar je nepremičnino podaril.

Vitel, saj to je to. Seveda prodajne pogodbe ne morejo dediči izpodbijati, če ustvarjen denarni tok. Če pa denarega toka ni (ali bi npr. 100.000 evrov vredno nepremičnino, kupil za 2.000) in je vse imaginarno, bodo dediči to zlahka dokazali in lahko izpodbijali tudi prodajno pogodbo.

[piknik]

Pa ne štekam še zmerom...

Npr... če da moja mama svojo lastnino podari enemu tujcu in recmo da živi še dve leti po podpisu pogodbe..jst ne morem zahtevat nujnega deleža?

[Paštetka]

Zakon o dedovanju:

Ugotovitev vrednosti zapuščine

28. člen

(1) Vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi na tale način: 

(2) Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. 

(3)Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. 

(4) Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež. 

(5) Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. 

(6) Ne upošteva se pri tem računu in ne doda vrednost daril, danih v dobrodelne in druge človekoljubne namene in ne vrednost daril, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež.