Z "zeleno živo mejo" misliš na zimzeleno? Enkrat sem že odgovarjala na podobno vprašanje, zato sedaj le naštevam. Za zimzelene meje se pogosto uporabljajo tisa, liguster, lovorikovec, kotonaster, cipresa, brin, bodika, ognjeni trn, (zimzelene vrste) brogovite, fotinija, trdoleska, (zimzelen) češmin, mahonija, nebeški bambus (Nandina domestica), volčin (zimzelene sorte)... Ker gre za vikend na morju, lahko pogledaš tudi avkubo, kamelijo, mirto (januarja lahko odvrže večino listov), oleander, lovor, gardenijo, abelijo (Abelia x grandiflora je zimzelena v milih zimah). Če imaš na voljo kakšno oporo, lahko izbereš zimzeleni srobot, ki je ovijalka.
Listopadna klasika: hibiskus, petoprsnik, španski bezeg, okrasna kutina, metuljnik, medvejka, hortenzija... Na Primorskem pride v poštev tudi lagerstremija, kanela, jasmin (sicer listopaden, vendar cveti rumeno v zimskem času). Mogoče ti bo všeč Poncirus trifoliata - listopaden, vendar ga pozimi krasijo daljši trni in plodovi, ki dolgo ostanejo na rastlini).
Če lahko zasaditvi nameniš nekoliko več prostora, lahko posadiš nekatere sadne vrste. Rastlinam pustiš zrasti nekoliko širše, saj imajo tako več plodov, potrebuješ pa še pot okoli meje zaradi obiranja in obrezovanja. Jagodičevje je precej poznano (malina, robida, ribez, kosmulja). Če lahko zagotoviš, da se zemlja ne pregreva prevec, lahko obiraš tudi ameriške borovnice. Figovec/marelica/breskva... lahko zaščitijo s senco takšne grme pred opoldansko pripeko. V poštev pride še granatno jabolko, šmarna hrušica, fejoja, grmičasta višnja, žižula, na zaščitenem mestu japonska nešplja ali lokvat. Zopet če je možno zagotoviti oporo, tudi ovijalke - kivi, trta, akebija, pasijonka (na Primorskem je poletje dovolj dolgo, da dozorijo marakuje). Večinoma ne gre za zimzelene rastline, vendar se nekomu iz notranjosti Slovenije zdi, da bi bil greh ne izkoristiti toplejše klime in posaditi tovrstnih rastlin, ki so pri nas le mokre sanje v loncih, ki težko prezimijo in ne obrodijo.
Zimzeleni so citrusi. Meyerjeva limona je bolj odporna na nizke temperature in ima nižjo rast, lahko se goji tudi kot grm. Med bolj varno izbiro sodijo tudi mandarine.
Letos si že precej pozen za potikanje, saj rastline že počivajo. Lahko poskusiš spomladi. Uspešnost ukoreninjenja je odvisna od vrste rastline, ki jo želiš razmnožiti. Poglej v literaturo oz. na splet, kdaj (mesec) in s kakšnimi podtaknjenci (zeleni ali oleseneli) bo največ sreče. Pomagaš si lahko s prahom za ukoreninjenje (npr. Korex). Dokler se podtaknjenec ne ukorenini, mu bolj ustreza senca, torej moraš zasenčiti rastišče in potem rastlino postopoma navajati na sonce. Mogoče je lažje, če podtakneš v lonce, ki jih lahko ustrezno premikaš glede na potrebe po svetlobi, umakneš pred prevročim soncem in lažje kontroliraš ustrezno vlažnost substrata. Ko sadiš živo mejo, se navadno skoplje jarek/jame po celi dolžini meje, po potrebi izboljša zemljo (pognojiš) in nato posadiš rastline na ustrezno razdaljo, ki je odvisna od vrste rastline, ki jo sadiš. V prvem letu je potrebno mejo zalivati, manjkrat, vendar takrat izdatno, da razvije globok koreninski sistem. Precej dela z zalivanjem odpade, če sadiš jeseni, ko je vreme temu bolj naklonjeno. Če želiš gosto mejo, moraš redno obrezovati, da se sadike zadovoljivo razvejijo.
