PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Napeljave MKČN, iztok, ponikanje na ilovnatih tleh

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Zdravo,
ali lahko iztok iz MKČN peljem v isti ponikovalnik kot vodo iz zbiralnika deževnice?

Iščem na spletu kaj na to temo, pa nič ne najdem.

Imam pa zelo ilovnata tla, zato ne vem, kako bom ponikanje sploh izvedel. Geolog je napisal, da je zemljina peščeno ilovnata, zato je v projektu predvideno ponikanje. Niti v okolici ni nobenega vodotoka (najbližji je kakšnih 300m po hribu navzdol, ki pa je tudi plazovit in preči ničkoliko parcel). Pri odkopu smo našli samo ilovko (peska ni nikjer videti) in lapor (pri vgradnji zbiralnika in MKČN se mi je na 4m globine v nekaj urah nabralo 20cm vode, ki sedaj stoji tam...luknje še nisem zasul).

Zato se mi zdi, da ponikovalnika sploh nima smisla delati, ker ne bo deloval. Najraje bi iztoke spustil naravnost v gozd na površje, ki je za mojo hišo. Ali je to lahko sporno s kakšno zakonodajo?

Hvala za info in pomoč.
#2
Bager naj koplje toliko časa da pride do propustnih tal, enkrat se ilovnata tla sigurno končajo.
#3
Se mi zdi, da bo treba kopati zelo globoko...
Ali je lapor kaj bolj ponikljiv kot ilovica?
#4
Pri meni podobna situacija - meljna/peščena glina do globine 2 m. Ponikovalnica odpadla - iz MKČN gre drenažna cev v nižjo grapo, ostalo odvodnjavanje gre po principu razpršene drenaže. Je p res, da smo lastniki zemljišč... Rabiš vsaj soglasje lastnika na katerega zemljišče boš speljal vodo.
#5
gre za novogradnjo? kaj je navedeno v pogojih/soglasju komunale ipd ali pa recimo tudi arsa, če gre za kakšno zaščiteno območje?
načeloma morajo bit vsa ponikanja na lastni parceli ali pa odvod v javno infrastrukturo, če je prisotna seveda.
#6
Gre za novogradnjo. V pogojih je navedeno ali ponikanje ali odvod v obstoječi naravni jarek oz. vodotok (ne gre za zaščiteno območje, za kar potrebujem dovoljenje ARSA). Žal nič od tega ni na voljo. Najbližji vodotok je 300m stran. Cev bi prečila (če sem prav štel) 8 parcel (verjetno nemogoče, da bi se vsi strinjali z izgradnjo!) in eno kategorizirano javno pot. To torej odpade.

Govoril sem z geologom, ki mi je izdelal geološko poročilo o parceli in tudi prišel na ogled, ko smo delali izkop. Rekel je, da ali pustim odprto cev (pri tem mi bo ziher težila Komunala pri pregledu MKČN vsaka 3 leta) ali pa izkopljem jamo 3x3m do trdega sloja (lapor), nasujem drenažni pesek in vse prekrijem s plastjo humosa (+filc za prepreko zapiranja humosa v drenažni pesek). Ker je ponikanje v gozdu z naklonom, bo ponikanje dovolj dobro v horizontalni smeri za dimenzionirani objekt. Druga pesem bi menda bila, če bi imel takšno zemljimo na popolni ravnini.

Soglasje od lastnika gozda sem pridobil, zato s tem ne bi smel imeti težav.

Kaj mislite o mnenju geologa?
#7
mnenje geologija je za to, da se ga uposteva. Ce upostevate nasvet zdravnika ( ali se zdravite po sistemu kar bo stric google povedal), potem upostevajte tudi mnenje statika (ki stoji za svojimi izračuni) in geologa, ki vam je napisal rešitev. Res pa, da so rešitve včasih dražje in zahtevnejše, kot bi si mi sami želeli.
#8
Ma, spelji vodo po bregu v gozd. Ponikovalnica v ilovco je stran vržen denar. Samo vprašanje časa je kdaj jo bo ilovica zabila.
#9
nejc1983 Napisal:mnenje geologija je za to, da se ga uposteva. Ce upostevate nasvet zdravnika ( ali se zdravite po sistemu kar bo stric google povedal), potem upostevajte tudi mnenje statika (ki stoji za svojimi izračuni) in geologa, ki vam je napisal rešitev. Res pa, da so rešitve včasih dražje in zahtevnejše, kot bi si mi sami želeli.

Hja, mnenje geologa, ki ja sicer podal, v praksi si pa z njim obrišeš rit. Če ne gre pač ne gre, pa naj v papirjih piše kar želiš.

Od oka, ker ne vem ali je parcela ravna, na brežini, koliko je prostora oziroma površine v lasti itd. - to da na dnu izkopa stoji nekaj vode ne pomeni dosti, ker bo iztok precej višji. Sam bi (če je vsaj kaj parcele) naredil iztok čim dlje od hiše, tam pa ponikovalnico. Če bo ponikovalnica vsaj toliko globoka kot mčn, bo sigurno nekaj efekta, po površju pa tudi ne bo nazaj teklo. Da bi zdaj kopal ali vrtal recimo 10m globoko, ker se geologu nekaj svita, da je nekje spodaj lapor, je pač utopija.
Pač moje mnenje oziroma nasvet.
LP,
Samojed
#10
Pri nas smo na dvorišču kopali 4 m globoko in sama ilovica do kamor je bager segel v globino.
Dali smo 3 betonske cevi premera 1 m, na dnu filc in kamenje, na vrhu zoženje in pokrov. V ponikvalnico je napeljan preliv iz cisterne za deževnico in MČN.
Po vsakem deževju smo kontrolirali nivo in voda je očitno našla žilo navzdol.
V kolikor bi se pokazalo, da ne požira, bi preliv iz ponikvalnice speljali na vrt in tam naredili še eno ponikvalnico.
#11
Jaz bi predlagal nekako vmesno varjanto med tem kar predlagata remi in Samojed in izpustom v gozd - narediš globoko ponikovalnico iz cevi in potem iz nje preliv v gozd na površje.
To bi najbrž večino časa požiralo, če pa v kakšnem primeru (npr. dolgotrajni dež) ne bo... bo pač gozd pobral viške. Če imaš kakšne bližnje sosede, se lahko pozanimaš pri njih, kako imajo to urejeno.

Je pa še ena stvar - če boš v ponikovalnico napeljeval tako MČN kot preliv zbiralnika za deževnico, poskrbi, da bo preliv zbiralnika toliko višje, da bo voda iz ponikovalnice prej odtekla skozi preliv v gozd, kot da bi udarila nazaj v zbiralnik deževnice. To je verjetno jasno, ampak poudarit ne škodi.
#12
Pri izlivu iz zbiralnika deževnice naredi sifon.
#13
sifon iz zbiralnika nameravam narediti že v samem zbiralniku...bom pa vseeno izliv iz izbiralnika naredil na višjem nivoju kot pa iz MKČN.

Odločil sem se, da bo zaenkrat cevi potegnil le do gozda in v naslednji fazi naredil ponikovalnico (trenutno se v našem kamnolomu ne dobiti drenažnega peska, ker gre vse za neko avtocesto baje).
Iskanje po temi