[alanford]

Če je v tem tvojem opisanem sistemu na dnu 2 bara pritiska in ga hipotetično položiš na tla v vodoravno ravnino, bo verjetno tlak povsod cca 0 barov. Nato v ta vodoravni zaprti sistem dofilaš toliko vode, da imaš v sistemu povsod 2 bara. Ali bo v tem primeru črpalka manj obremenjena kot prej, ko je vse stalo pokonci? V obeh primerih je tlak na vhodu in izhodu črpalke 2 bara.

[alanford]

Pa kako ste lahko tako tumpasti.
Višinske razlike v zaprtem sistemu ni!!!
Oz. je zanemarljiva.
Kolikor gre gor, hkrati pade dol! A je to tako težko?

Ja samo še vedno pa imaš v kleti višji tlak kot na vrhu strehe?

A bo potemtakem črpalka bolj obremenjena tudi, če bo višji tlak zato, ker si sistem bolj nafilal?

[zamot1]

Zakaj pa potem ne vgradite v sisteme obtočnih črpalk za SV, cenejše , manjše itd?

[zamot1]

"Še ena amaterska pripomba, malo diši na električarske potenciale."
Po poklicu sem mesar.
Oglej si malo diagrame in karakteristike Wilo črpalk za solarne sisteme, lahko tudi Grundfos. :roll:

[miro2x]

Meni dela navadna Grundfos črpalka za centralno, na solarnem sistemu z glikolom, že 10 let bp. Tudi mene zanima kaj je v solarnih črpalkah drugače narejenega.

[zamot1]

Rotor je odpornejši na kemijo v tekočinah za solarne sisteme, črpalne karakteristike so pa podobne. Problem je gostota tekočine napram vodi.

[Zaspanc]

Zakaj pa potem ne vgradite v sisteme obtočnih črpalk za SV, cenejše , manjše itd?

Črpalke za sanitarno vodo (saj si s tem mislil SV?) imajo bronasto ali inox ohišje ter rotor zaprt v inox in niti pod razno niso cenejše. Razen če si gledal cene letos, ko "navadne" črpalke za ogrevanje zaradi ekofašistov ne smejo več prodajat v EU, sanitarke pa še vedno lahko. Ko bojo pa še navadne sanitarke prepovedali (vprašanje časa) in bodo tudi te "elektronske" z večjim izkoristkom, bo pa razlika spet občutna.

Meni dela navadna Grundfos črpalka za centralno, na solarnem sistemu z glikolom, že 10 let bp. Tudi mene zanima kaj je v solarnih črpalkah drugače narejenega.

Načeloma je drugačna le deklaracija najvišje dovoljene temperature (130°C napram 110), in pa cena.
Motor in hidravlični del je enak. Pri starejših izvedbah so se karakteristike res malenkost razlikovale, ker so solar imele drugače obdelano notranjost (bolj gladko napram navadnemu ulitku), vse ostalo je praktično enako.


"Črpalna višina" je pa relikt iz preteklosti. Seveda je eden od bistvenih podatkov o črpalki, toda kot je že bilo povedano, nima nobene povezave z višino od kleti do podstrešja. (ostali pa so standardni h/Q diagrami. Zato tudi niso vse 5-metrske črpalke enake, kljub temu da imajo isti h.)
Hint: natega, poguglaj kaj to je in kako deluje. Po domače: glede na razlage nekaterih torej šlaufcug ne more delat brez črpalke :wink: