PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Solarni in atmosferski grelniki vode

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
[img]httpunichr("58")//lygtyyunichr("46")com/images/cp12-unichr("46")jpg[/img]

SOLARNE grelnike vode, najvišje kvalitete, integrirana skupaj tank za vodo s kolektorjem, dobavlja VIGMA d.o.o. Jarenina, specializirana za obnovljive vire energije.

ATMOSFERSKI grelniki vode, ki jih tudi dobavlja VIGMA d.o.o. Jarenina, izkoriščajo toploto zraka in to v razmerju 1 : 4, pomeni, da namesto 20 jurjev za elektriko plačate samo 5 jurjev! 100 litrov vode segreje že v eni uri in pol!

Zelo mikavna je možnost povezave solarnega in atmosferskega grelnika za ogrevanje stanovanja.

Za podrobnosti pošljite pokličite na 040 230 220!


Posvetlitev neprimerne vsebine.
GRADiM
#2
Kva je to zdej za en EPP?

Ko smo že ravno pri vračilnih dobah; v kolikem času pa se povrne vložek v en takle 'atmosferski grelnik':?:
Recimo, da gre za povprečno enodružinsko hišo s 4 člani in porabo tople vode 4000 kWh ur na leto? Trenutno vodo ogrevajo poleti z elektriko, v ogrevalni sezoni pa s kotlom na kurilno olje z izkoristkom 0,7.
#3
Anonymous Napisal:Kva je to zdej za en EPP?

Ko smo že ravno pri vračilnih dobah; v kolikem času pa se povrne vložek v en takle 'atmosferski grelnik':?:
Recimo, da gre za povprečno enodružinsko hišo s 4 člani in porabo tople vode 4000 kWh ur na leto? Trenutno vodo ogrevajo poleti z elektriko, v ogrevalni sezoni pa s kotlom na kurilno olje z izkoristkom 0,7.

Se opravičujem, ker sem objavil tukaj sliko, toda nekateri so spraševali, kje bi lahko kupili sončne kolektorje in toplotne črpalke, pa me je zaneslo, da sem jim ustregel.

Odgovor na vprašanje pa je preprost. 4000kWh na leto je 10 tisoč kcal na dan, s temi kalorijami pa lahko segrejemo 160 litrov vode za 60 stopinj C, vsak dan seveda.

Če spremenimo 4000kW ur v denarno obliko, dobimo točno 100.000 sit na leto strošek za elektriko, ker je sedanja cena skupaj z davkom 25 sit.

Solarni grelnik vode, kot ga vidite na sliki, segreje vsak dan popolnoma brezplačno kar 200 litrov vode in to poleti tudi čez 90C, v oblačnem pa vsaj do 60C. Tudi pozimi, če je minus 25, piha mrzel veter, posije pa sonce vsaj tri ure, je voda dovolj ogreta za uporabo.

Tank za vodo je tako dobro izoliran, da obdrži toploto kar 72 ur, vakuumske grelne cevi pa zamrznejo šele blizu minus 50C, zato ni potrebna prav nobena hladilna tekočina.

Prednost te četrte generacije solarnih grelnikov je v tem, da jih samo priklopimo in ni potrebno prav ničesar drugega. Ni potrebna elektrika, ni potrebna črpalka, ni potrebna elektronika, razen, če želimo, da nam kaže temperturo. Če pa se kdo zelo boji zamrznitve, pa je možno vstaviti električni grelec.

Življenska doba je vsaj 15 let, garancija pa najmanj 5 pet let.

Vsakega seveda zanima tudi cena. Je kar precej visoka. Naša firma vam ponuja 200 literski solarni grelec za približno 400.000 sit in to z montažo in davkom vred, le vodovodni material je potrebno doplačati. Okoli 100 jurjev pa regresira država, tako da stane grelec uporabnika 300 tisoč sit.

Torej je nakup takega solarnega grelnika v vašem primeru amortiziran v pičlih treh (3) letih! Ampak še to, od inštalacije naprej ni potrebno več plačevati za elektriko, sonce greje zastonj.

Pa še na drugo naj odgovorim.

ATMOSFERSKI grelnik vode je vrsta toplotne črpalke, ki črpa toploto le iz zraka, zato ni potrebno drago polaganje cevi. Kapacitete naših artiklov so namreč namenjene gospodinjstvom in hišam, ne pa velikim.

Atmosferski grelniki, ki vsak dan bolj pridobivajo na veljavi, imajo to prednost, da niso odvisni od vremena, delujejo podnevi in ponoči, če je treba. V bližini črpalke je tank za vodo. 100 litrov vode črpalka z lahkoto ogreje v eni uri in pol, nastavljeno na 60C. Pomemben je seveda izkoristek črpalke. Ta je v razponu od vsaj 1 : 3 do 1 : 5, odvisno od temperature zraka.

Ker je navedena poraba za ogrevanje vode 4000 kWh, in ker je povprečen izkoristek 1 : 4, bi porabili le 1000 kWh na leto in bi za to plačali le četrtino, torej samo 25 tisoč namesto 100 tisoč. Letni prihranek je tako 75.000 sit. Črpalka je precej dražja od solarnega grelnika, okrog 600 tisoč, vendar z njo tudi v največjem mrazu lahko grejete. Dobijo se različnih zmogljivostih, tudi takšne za 3 tisoč litrov vode.

Deklarirana življenska doba je prav tako 15 let, garancija pa tudi pet let. Narejena je tako, da ni potrebno nobenega vzdrževanja, razer občasnega čiščenja prahu. Amortizacijska doba je do podraž
itve elektrike 7 let, potem pa se bo skrajšala.

Lep pozdrav
#4
Najprej nekaj nujnih realističnih popravkov;

1. Cena elektrike: elektrika ne stane 25 sit/kWh ampak v višji tarifi (VT) 22,76, v nižji 14,27 (NT) in v enotni (ET) 19,40 sit/kWh. Z DDV, seveda! Če ogrevanje bojlerja popolnoma prepustimo samemu sebi, lahko rečemo, da bo uporabljal neko vmesno ceno med VT in NT, ki jo najlaže določimo glede na delež števila ur, ko je na razpolago VT in NT (kdor uporablja ET, ceno itak natančno pozna). Ker NT traja v tednu dni 88 ur, VT pa 80 ur, to pomeni povprečno ceno 18,71 sit/kWh. Glede na tvojo predpostavko to pomeni domala 25% cenejšo električno energijo. Kdor dolgoročno greje vodo z elektriko, se mu seveda hitro izplača še časovna ura ali vezava električnega grelnika na stikalno uro tako, da se bo ogreval le v nižji tarifi (kar 43% ceneje od 'tvojih' 25 sit).

2. 4000 kWh je letna poraba toplote za ogrevanje sanitarne tople vode. Od tega se ta 2/3 časa ogreva s kotlom na ELKO, kar ob predpostavljenem izkoristku 0,7 pomeni ceno 18,0 sit/kWh. Letni strošek je torej 2/3*4000*18 + 1/3*4000*18,71= 72.946 sit/leto. To ni noben bavbav, ampak je zelo realna številka.

3. Vprašanja glede samega solarnega grelnika vode;
Kam se ga montira? Če razumem prav, je na tole zadevo vstopna voda iz omrežja na eni strani neposredno vezana na grelnik, na drugi pa izstopa ogreta voda? Kako da hladna vstopna voda pozimi ne zmrzne? Kako velika je površina grelnika (absorberja)? Je to kompaktna enota - torej je bojler neposredno ob absorberju (narazdružljiva zveza)?
Januarja sonce v LJ na naklonski površini 45 stopinj in južni orientaciji v povprečju odda 1,67 kWh/m2dan. Kako torej tale reč takrat (in to v treh urah?!) segreje vodo na vsaj 35 stopinj (da bo primerna za uporabo)? Preprost izračun pove, da 1,67 kWh zadošča za segrevanje 58 litrov vode za 25 stopinj C. Brez vsakih izgub! Kako bo torej grelnik zagotovil zadosti vode? Kaj pa legionela, kdo bo poskrbel, da ne bo takrat zaradi nizke temperature (35 st. C je vsekakor premalo za varno obratovanje), prisotna nevarnost okužbe z legionelo?
Kakorkoli obračam, se mi zdi, da vsaj pozimi tale solarni grelnik ne bo dovolj in bo torej treba še vedno imeti nek nadomestek. Ki bo dogreval ali v celoti prevzel obremenitev v času, ko je sonca premalo oziroma izkoristek grelnika preslaboten. Bo šlo torej za podvajanje sistema? Kako je s tem? Kakšna bo potem vračilna doba? Kakšno je realno pokritje letnih potreb po toploti (glede na 4 MWh potrebe)? Kajti 100% očitno ne bo.

Lep pozdrav.
#5
Pozdravljen

Nikakor ne osporavam tvojega izračuna, ker je tudi tako možno.

1. Glede cene 25 Sit za 1 kwh.

Imam enotarifni števec, pa sem šel pogledat račun za april 2005, koliko stane ena kilovatna ura, pa tam piše 9,292! Potem sem pa znesek računa 7.821 sit delil 306 zaračunanimi kilovati, pa sem dobil 25,56 Sit za eno kilovatno uro. Za mene je pač to prava cena, ker toliko v resnici plačam za kilovatno uro.

2. Če vzamem tvoj izračunan strošek elektrike 72.946 sit/leto, je amortizacijska doba še vedno samo 4,1 leta!

Namen uvajanja solarnih grelnikov je zmanjševanje onesnaževanja okolja. Zato je najbolj pomembno, da solarni grelnik naslednjih vsaj 20 let ne bo potreboval za svoje delovanje prav nobene druge energije kot sončno, ki pa je popolnoma zastonj, dokler je ne bodo obdavčili, saj je deklarirana življenska doba več kot 15 let.

3. Solarne grelnike vode, ki so zgrajeni za normalen pritisk vodovodnega omrežja, je možno montirati kjerkoli, samo da niso v senci. Tovarna proizvaja grelnike različnih volumnov in jih tudi ustrezno dimenzionira. Vsak tip so v Švici testirali in za njih dobili ISO certifikat, pa tudi CE! Mi smo se odločili za Korejski tip, ki ima zelo mrzle, vetrovne in zasnežene zime. Najnovejše vakuumske grelne cevi, super heat, so tako zelo učinkovite, da ni problem ogrevati tudi pri slabi insolaciji, pač pa je problem, kam z odvečno toploto v letnih mesecih z visoko insolacijo, saj je je julija kar 6 kW! Ampak ta problem so rešile že tovarne in tudi za njega dobile ISO, o rešitvi se lahko samo seznanimo.

Obstajajo tudi odprti sistemi, kot je kuhinjski bojler, tank za vodo ima odprtino, skozi katero uhaja para, dimenzioniran je za nizko insolacijo, voda teče iz tanka in v tank po isti cevi! Mora pa obvezno bit visoko, da ima voda dovolj pritiska, ko izteka. Topla voda teče, dokler se tank ne izprazni, potem pa po tej isti cevi ponovno napolnimo tank z mrzlo vodo. Sistem deluje zelo dobro, tudi precej cenejši je, le da moramo tank polniti sami ročno. Mrzla voda se tukaj sploh ne meša s toplo, kar je prednost.

Legionela tudi ne predstavlja problema, saj je temperatura le par tednov pod 60C, pa še takrat jo imamo možnost dogrevati. Trenutno imamo solarni grelnik, kjer vakuumske cevi direktno grejejo vodo v tanku, znotraj tanka pa je vstavljena tuljava skozi katero teče mrzla voda in se ob tem ogreva, tako da voda iz vodovoda sploh ne pride v stik s toplo vodo v tanku! Tudi če se ne bi skuhale v kropu, ne morejo legionele skozi tuljavo in okužiti vode!

Ploščati solarni grelniki, ki so samo kolektorji pokriti s steklom, so tudi zelo učinkoviti, ampak samo dokler sonce sije na njih pravokotno. Potem pa izkoristek hitro pada, ker se od stekla odbija. Na strehah vidimo po štiri komade, ki vsak stane čez sto jurjev, potem pa je potreben še tank za vodo, črpalka, elektronika, kar (tako pravi naš vodovodar, ki jih inštalira) presega milijon. Za ta denar pa pri nas dobite oba, solarni in atmosferski grelnik vode skupaj!
#6
Sonce greje zastonj.
Iskanje po temi