PodSvojoStreho.net Nepremičnine Gradbena dokumentacija Poseganje v tuje zemljišče

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Imam soseda s katerim se žel na razumemva, pa ne samo jaz, ampak tudi ostali sosednje imajo z njim težave. Veliko si dovoli, je napadalen tako verbalno, kot tudi fizično...

Pred časom si je postavil ograjo na tujo zemljo, se pravi na mojo zemljo, čeprav naj bi šla ograja po meji oziroma malo stran od meje zaradi vzdrževanja. V moje je šel na nekaterih mestih tudi za 20 cm. Stebri so zabetonirani in beton pod zemljo je še za več (40 cm) na mojem. Mejniki so dobro vidni.

Kljub opozorilom, da je ograja postavljena na moji zemlji, sosed ne odreagira.
Na koga naj se obrnem - policija?, gradbeni inšpektor?, sodišče?

Na žalost se z njim ne da nič zmenit.

Lp, Rožle
#2
Obrnite se na odvetnika in vložite tožbo za motenje posesti, rok je 30 dni od kar je posegel na vaše. Ta tožba se rešuje prednostno 3 do 4 mesece .

Če pa ste rok zamudili pa bosta vložila tožbo za vznemirjanje, ta pa se bo vlekla par let.
Upam, da še niste zamudili roka za prvo omenjeno tožbo.
Če mu ograjo fizično porušite pa bo lahko sosed iskoristil prvo omenjeno tožbo in jo boste tudi izgubili.
#3
Da najbolje tako, kot zgoraj navedeno, če bo trdil, da je več kot 30 dni vi seveda veste, da to ni res imate priče, ki bodo potdile, da je to pred kratkim.

Bistvo tega roka je, da se tako zadeva obravnava prednostno in res v par mesecih največ. Seveda pa mu napumpajte tudi ostale oškodovane sosede, katerim greste eden drugemu za priče , nesramen sosed pa ima tako več front na enkrat odprtih, več stroškov in živcev ..... in na koncu ga boste spametovali, saj bo na koncu vse te postopke in vzpostavitev v prvotno stanje plačal sam.

Ograjo točno na sredino vaše meje lahko postavite le skupno, se pravi v dogovoru, sicer lahko on samovoljno postavi le na svoji strani meje.

Nič se bati, res boste založili sedaj stroške, samo vam bo vse kasneje povrnjeno.
#4
Ne se prenaglit. Če ste sigurni kako poteka meja potem ja ( to pomeni ,da je parcela izmerjena ter vrisana) vsi približki odpadejo.
Sam sem ,dal vse izmerit in tako sem postavil vse na realna tla.
#5
pri tožbi za motenje posesti ni važno kje je točna meja oziroma kdo je zk. lastnik. Važno je !! kdo se je nazadnje lastil dela zemljišča kateri je postal sporen oziroma se s tožbo dosega vspostavitev prejšnjega stanja. Seveda pa je potrebno imet dokaze kako je bilo prej in kako je sedaj.
#6
Na kašni osnovi pa greš tožit nekoga ,če sam ne veš kje je točno meja. To ni igra in ta igra je lahko draga. Geometer je najcenejša varianta, imaš to kaj je tvoje ,sosed se pa bo moral strinjat z izmero drugače bo pa sam moral vložit tožbo,. ki jo bo izgubil, če je posegel v parcelo ki ni njegova.
#7
podri ograjo, če je na tvoji zemlji.
#8
jani65 Napisal:.... Geometer je najcenejša varianta, imaš to kaj je tvoje ,sosed se pa bo moral strinjat z izmero ....
Bojim se, da je to preveč optimistična napoved.
V kakem primeru lahko geometer točno določi kje je meja, če mejaša (z molkom) ne vplivata na njegovo odločitev?
Kolikor mi je znano, je položaj meje stvar dogovora med mejašema. Geometer le posreduje razpoložljive podatke in zabeleži ter uredi arhiviranje dogovora. Morda se motim?

Vem, da izmere iz časov Marije Terezije lahko odstopajo več metrov od sedaj določenih meja. Od katerega leta dalje veljajo arhivirane izmere (določitev dejanskega poteka meje) kot točne in ponovljive (geometer lahko označi točno enako mejo, čeprav oznake na terenu niso vidne ali pa premaknjene)?
Nimam časa - sem v penziji!
#9
Kot piše rožle55, so mejniki dobro vidni, torej mejne linije niso nejasne.
Če je tako, mej ni potrebno urejati, ampak je treba čim prej ukrepati v smislu motenja posesti.

Če pa meja iz kakršnegakoli razloga ni točno znana oz. jasna, pa je seveda smiselno najprej razjasniti, do kod je čigavo, in šele potem ukrepati na osnovi razjasnjenih lastniških mej.
#10
Žerjavar Napisal:V kakem primeru lahko geometer točno določi kje je meja, če mejaša (z molkom) ne vplivata na njegovo odločitev?
Kolikor mi je znano, je položaj meje stvar dogovora med mejašema. Geometer le posreduje razpoložljive podatke in zabeleži ter uredi arhiviranje dogovora. Morda se motim?

Vem, da izmere iz časov Marije Terezije lahko odstopajo več metrov od sedaj določenih meja. Od katerega leta dalje veljajo arhivirane izmere (določitev dejanskega poteka meje) kot točne in ponovljive (geometer lahko označi točno enako mejo, čeprav oznake na terenu niso vidne ali pa premaknjene)?
Žerjavar,
zelo različno je.

Lahko so precej stare meritve, ki so zelo zanesljive, lahko pa so precej novejše, pa niso uporabne.

Na osnovi meritev na terenu, morebitnih najdenih mejnih znamenj, primerjave teh podatkov z arhivskimi podatki, geodet presodi, kateri podatki so uporabni za določitev meje.

Če so podatki slabi, se upošteva mirna posestna meja oz. dogovor.
Geodet mora na osnovi pridobljenih podatkov strokovno in tehtno presoditi, kakšen potek meje bo predlagal na terenu.
Včasih to ni ravno lahka naloga.

Od katerega leta naprej so ponovljivi podatki - čisto različno, a praviloma nekje 10 - 20 let stare izmere dajo zelo dober rezultat.
Obstajajo pa seveda tudi izjeme - mnoge starejše izmere so super in omogočajo lahko izvedbo novih meritev, nekatere nove izmere pa vseeno imajo napake, ki lahko precej zakomplicirajo kasnejše meritve.


Na kratko - zadeve niso tako črno-bele, kot bi človek pričakoval, da bi morale biti.
#11
Marija T. ni dala delat izmer zaradi tega, da se točno določi lastništvo med ljudmi ampak zaradi davkov. Torej na sodišču izmera iz teh časov lahko hitro pade. Mam prav?
Na njivah travnikih in okrog hiš so bolj točno merili v gozdovih pa so imeli toleranco tudi 10- 20 m glede na lastništvo v naravi.
#12
susa,
povezano je (bilo).
Da lahko nekomu določiš davek, si moral vedeti, kaj je njegova lastnina, ki jo boš obdavčil.

Izmera iz tistih časov bi padla, ja, vsaj če bi se nekdo skliceval samo na takratno izmero, ne bi bila 'posodobljena' oz. potrjena z dandanašnjo izmero.

Tolerance pa so (bile) zelo različne. Poleg vrste rabe je bil zelo pomemben dejavnik, ki je vplival, tudi naklon terena. Hriboviti, bolj zarasli, gozdnati, strmi ... tereni so praviloma izmerjeni z manjšo natančnostjo kot ravnine, naselja, odprto okolje.

Se zna zgoditi, da dejanska meja odstopa tudi več kot 20 metrov glede na zaris v katastru.
#13
Hvala vsem za odgovore.

Mogoče je res najbolje, da se obrnem na pravno institucijo, ker še ni minilo 30 dni, od kar je ograja postavljena.

Razmišljam pa tudi o tem, da postavim svojo ograjo, cca 0.5 m od mejnika, visoko 1.5 m, gosto in mi ga ne bo potrebno gledat. V kolikor bo pa težil, pa se bom obrnil na odvetnika.

Lp, Rožle
Iskanje po temi