[ris99]

Dogovarjamo se za nakup hiše, ki ima dostop do ceste urejen preko manjše parcele, ki je v solastništvu obstoječega lastnika hiše (minimalen delež), njegovega bivšega partnerja (ki ni več lastnik hiše) in soseda (večinski delež), ki tudi uporablja to parcelo za dostop.
Ali prav razmišljam, da je nujno, da od obstoječega lastnika poleg hiše kupim tudi njegov solastniški delež te parcele za dostop oziroma da je alternativa temu služnost, ki jo moram dobiti od vseh solastnikov, da se vpiše v ZK? Ali je še kakšna tretja varianta, ki mi dolgoročno zagotavlja dostop do hiše oz. parcele?
Sprašujem, ker imajo pri prodaji solastniškega deleža (idealni delež) prednost ostali solastniki in bi se znalo zgoditi, da bi v primeru prodaje kdo hotel to odkupiti in bi jaz ostal brez dostopa. Ali pa da se kdo ne bi strinjal s služnostjo. V igri sta bivši partner in sosed, ki je večinski lastnik... Si mislim, da to ni tako redka situacija - pozna kdo kakšne podobne izkušnje?
Kako se sploh v praksi proda idealni delež - se npr. solastniki z overjenim podpisom pri notarju (ali na UE?) odpovedo uveljavljanju predkupne pravice ali kako drugače?

[Aron]

Tretja možnost bi bila čisto drug dostop. Če ta ni možen, sta opcija ali solastnina na dovozni parceli ali pa služnost, ki jo dajo vsi solastniki parcele.

Pri nakupu solastniškega deleža imajo ostali solastniki predkupno pravico. Pred nakupom morajo podpisati izjavo, da predkupne pravice ne uveljavljajo. Izjava mora vsebovati podatke prodajalca in kupca, kupnino ter ostale pogoje prodaje. Izjave ni potrebno overiti.

[Gorice]

Pri solastniškem deležu si v enakopravnem položaju, pri služnosti v podrejenem. za dolgoročen mir je odgovor na dlani.

[ris99]

Hvala. Solastniki te dostopne parcele se bolj nagibajo k podelitvi služnosti za dostop, vpisani v ZK. Ali to ni dovolj trdno jamstvo za dolgoročno neoviran prehod (gre za 2 m širok pas)?

[kloko]

Služnost je zate bolj neugodna zaradi tega, ker moraš ob kakršnikoli spremembi v bodoče (kakšni novi kabli ipd.) dobiti ponovno soglasje od vseh lastnikov. Ali pa ko se boste skregali s temi sosedi, se bodo kar naenkrat pričeli pojavljati razni količki in kamni točno cm od roba te 2m široke ceste.

L.p., Kloko

[petea]

Tudi pri solastnini se morajo ostali solastniki strinjati s posegi v prostor, ne moreš kar sam delati po svojem na skupnem zemljišču.

Najbolj optimalna verzija: parcelo, po kateri bo potekal dostop, ustrezno odmeriti (t.j. vozišče + še nekaj zemljišča na vsako stran; 2 metra širine je premalo, saj do hiše v takšnem primeru ne more nobeno večje vozilo (intervencije ...)).
In nato to parcelo kupiti in postati njen edini lastnik.

Če ta verzija ni mogoča, je optimalneje imeti dobro dogovorjeno služnostno pravico; s tem nimaš davščin, povezanih z zemljiščem, dostop pa lahko vedno koristiš.
Če je dogovorjena odškodnina za služnost, jo moraš v ustreznih časovnih intervalih plačati.

Jaz bi šele na tretje mesto postavila solastnino.
Po mojem mnenju je solastnina med tujci preveč tvegana oz. zelo redko uspeva v vsestransko zadovoljstvo solastnikov.

[Gorice]

Hm, Petea, pa misliš, da služnost bolje funkcionira med "tujci" kot solastništvo. Pri služnosti nimaš nobenih pravic, razen izrecno zapisanih. Cesta je slaba, pa jo hočeš vzdrževati in nasuti gramoz, da se ne utapljaš v blatu. Če ti lastnik tega ne dovoli se lahko pod nosom obrišeš.
Idealno je sicer lastništvo poti, a to očitno v tem primeru ni izvedljivo.

[petea]

Gorice,
tudi pri solastnini (kjer nisi lastnik samo tebi všečnega ali uporabnega dela parcele, ostale pa ne, ampak sodeležnik na celotni parceli), ne smeš vsega delati brez strinjanja ostalih solastnikov.

Pri služnosti sem, ravno da ne pride do takšnih težav, kot si jih navedel, napisala, da mora biti dobro dogovorjena. Torej, da se npr. zadeve glede vzdrževanja in urejanja vozišča jasno opredelijo, kaj kdo mora in kaj kdo (ne) sme.