24.1.2015 ob 19:57
Pozdravljeni,
odpiram debato na temo drugače izvedenega prezračevanja glede na splošno prakso, ki se je razvila v zadnjih nekaj letih. Tu lahko pridejo v poštev tako izboljšave, kot tudi ponesrečeni ali delno uspešni poskusi izboljšav. Na tem forumu je že bilo nekaj rečenega o vlaženju pozimi in hlajenju poleti preko prezračevalnega sistema, pa verjetno še kaj drugega, pa sem jaz spregledal. Zato predlagam, da te posebnosti/inovacije združimo na tem mestu.
Primer 1: Aktivno usmerjanje zraka v samo določene prostore
Že pri načrtovanju prezračevalnega sistema pri moji hiši se nisem strinjal s tako velikimi pretoki zraka, kot so nam nekje že splošno znani. Ne oporekam izračunom o potrebni količini svežega zraka na osebo, oporekam pa na enako intenziteto prezračevanja tudi prostorov, v katerih ni ali vsaj trenutno ni oseb. Če sledi prezračevanje lokaciji oseb, se lahko potrebni pretok zraka prepolovi – seveda, če zanemarimo prezračevanja zaradi samega pohištva, ki so polna lepil in lakov.
Prednosti:
- večji izkoristek rekuperatorja pri vračanju toplote (namesto 78% je 83 %),
- manjše toplotne izgube pozimi in manjši toplotni pribitki poleti (za faktor 2,6-krat),
- manjše izgube na vlagi ob uporabi entalpijskega izmenjevalca oz. manj suh zrak v hiši,
- manjši hrup obratovanja, ki se širi iz prostora, kjer je nameščena prezračevalna naprava in
- manjša poraba električne energije (namesto 37 W le 14,4 W).
Slabosti:
- kratkotrajna sprememba bivalnih navad zahteva spremembo delovanja sistema in
- zahtevnejša izvedba, ker na trgu še ni ustreznih, dovolj poceni delov za hišne prezračevalne sisteme.
Primer 2: Aktivno izsesavanje zraka iz samo določenih prostorov
Kuhinja rabi v času pečenja rib za izsesavanje nad 400 m3/h zraka. To je možno le pri uporabi »močne« nape z izpihom neposredno skozi steno na prosto. Če pa imamo prezračevalni sistem, je to praktično nemogoče. Običajno se montira naprave zmogljivosti 300 m3/h, od katere pripade kuhinji nekje do 30 % oz. le okoli 100 m3/h. To je znatno premalo. Pri pečenju rib se koncentracija onesnaženega in ogretega zraka močno poviša in prepoji s svojim vonjem vso notranjo opremo in stene v pritličju, nekaj pa še ga zaide v zgornjo etažo na poti do kopalnice, kjer je tudi največji ponor zraka.
Da se ta vonj spravi iz hiše, je potrebno prezračevati 2-3 ure na polno moč, pa še ga vedno nekaj ostane za naslednji dan.
Zato sem za izsesavanje iz kuhinje montiral fi 160 mm cev, ki je odprta le za čas uporabe kuhinjske nape z notranjim kroženjem. Ob vklopu nape se ventil te odsesovalne cevi odpre, zapre pa se odzračevalni ventil WC-ja in ventil kopalnice ter odprejo se ventili prav vseh vpihov. Zato tedaj potuje ves zrak iz mansarde v pritličje, ki se združi s tistim iz dnevne sobe in kabineta, ter ponikne skozi kuhinjsko izsesavanje.
Primer 3: Booster na zahtevo
Ena od zelo koristnih rešitev je tipka poleg WC školjke v kopalnici, s katero se po potrebi aktivira booster prezračevanje + ustrezni preklopi ventilov. Na pritisk tipke se prezračevanje aktivira na polno moč za čas 15 min. Ker je odzračevanje na stropu ravno nad WC školjko, še »sveži« topel odoriran zrak, še preden bi se ta pomešal z ostalim zrakom v kopalnici, ponikne skozi odzračevalne odprtine. Učinek je odličen.
Primer 4: Zmanjševanje hrupnosti prezračevalne naprave
Rekuperator sem prestavil s stene, kjer je bil pritrjen z originalnim nosilcem, na mizico. Obe bočni strani, zadnjo stran in dno rekuperatorja sem obložil s ploščami iz trde kamene volne. Za dodatno zmanjšanje hrupa sem poskrbel še z dilatacijo med priključnimi cevmi in rekuperatorjem. To dilatacijo sem oblepil s tankim samolepilnim armaflex-om.
Primer 5: Sušenje perila
S samim sušenjem perila hkrati vlažimo stanovanje, ki še kako prav pride v zimskem času. Problem je v prehodnih letnih časih, ko je relativna zračna vlaga v hiši že tako in tako dovolj visoka. Zato v tem primeru perilo sprva, ko je še zelo vlažno, eno uro prezračujemo na vso moč (booster) in hkrati se ves vpihani zrak v hišo usmeri v ta prostor. Po tem času se prezračevanje samodejno preklopi na normalno delovanje. Z dodatno učinkovitost sušenja pa poskrbi stropni ventilator, ki skrajša čas sušenja za cca. 5-krat.
Primer 6: Odjem toplote nad kaminom in razpošiljanje le-te po celi hiši
Za tu je pripravljen bypass prezračevalnega sistema, ki bi pobiral topel zrak iznad kamina in ga mimo samega rekuperatorja vračal/razpošiljal po celi hiši. Sesalna cev je ista kot za sesanje iz kuhinje in je premera fi 160 mm. Med samim delovanjem bypass-a bi rekuperator normalno deloval za dovod svežega zraka v hišo. Žal, verjetno nikoli ne bo kamina, ker pripravljena lokacija ni primerna za njegovo postavitev.
Upravljanje
Za odpiranje in zapiranje ventilov sem uporabil servo-motorčke ModelCraft RS-2, ki jih upravljam z elektroniko lastne izdelave. Elektronika ima RTC in še senzorje DS1820 za merjenje temperature z ločljivostjo 0,0625 °C.
Krmiljenje se izvaja glede na prioriteto. Najnižja je dnevno/nočno delovanje, sledi sušilnica sočasno z WC-jem in kopalnico ter najvišja je kuhinja.
Dnevno/nočno je jasno, da dela po uri, ostalo pa dela na ukaz preko tipk v posameznih prostorih. Na WC-ju in v kopalnici sem namestil tipki v bližini WC-školjke, s katero se aktivira booster delovanje rekuperatorja. Za kuhinjo sem v napo vgradil rele, ki dá signal elektroniki, čim se jo vključi.
Elektronika potem vse ventile ustrezno odpre/zapre. Glede na vrsto ukaza aktivira še booster.
odpiram debato na temo drugače izvedenega prezračevanja glede na splošno prakso, ki se je razvila v zadnjih nekaj letih. Tu lahko pridejo v poštev tako izboljšave, kot tudi ponesrečeni ali delno uspešni poskusi izboljšav. Na tem forumu je že bilo nekaj rečenega o vlaženju pozimi in hlajenju poleti preko prezračevalnega sistema, pa verjetno še kaj drugega, pa sem jaz spregledal. Zato predlagam, da te posebnosti/inovacije združimo na tem mestu.
Primer 1: Aktivno usmerjanje zraka v samo določene prostore
Že pri načrtovanju prezračevalnega sistema pri moji hiši se nisem strinjal s tako velikimi pretoki zraka, kot so nam nekje že splošno znani. Ne oporekam izračunom o potrebni količini svežega zraka na osebo, oporekam pa na enako intenziteto prezračevanja tudi prostorov, v katerih ni ali vsaj trenutno ni oseb. Če sledi prezračevanje lokaciji oseb, se lahko potrebni pretok zraka prepolovi – seveda, če zanemarimo prezračevanja zaradi samega pohištva, ki so polna lepil in lakov.
Prednosti:
- večji izkoristek rekuperatorja pri vračanju toplote (namesto 78% je 83 %),
- manjše toplotne izgube pozimi in manjši toplotni pribitki poleti (za faktor 2,6-krat),
- manjše izgube na vlagi ob uporabi entalpijskega izmenjevalca oz. manj suh zrak v hiši,
- manjši hrup obratovanja, ki se širi iz prostora, kjer je nameščena prezračevalna naprava in
- manjša poraba električne energije (namesto 37 W le 14,4 W).
Slabosti:
- kratkotrajna sprememba bivalnih navad zahteva spremembo delovanja sistema in
- zahtevnejša izvedba, ker na trgu še ni ustreznih, dovolj poceni delov za hišne prezračevalne sisteme.
Primer 2: Aktivno izsesavanje zraka iz samo določenih prostorov
Kuhinja rabi v času pečenja rib za izsesavanje nad 400 m3/h zraka. To je možno le pri uporabi »močne« nape z izpihom neposredno skozi steno na prosto. Če pa imamo prezračevalni sistem, je to praktično nemogoče. Običajno se montira naprave zmogljivosti 300 m3/h, od katere pripade kuhinji nekje do 30 % oz. le okoli 100 m3/h. To je znatno premalo. Pri pečenju rib se koncentracija onesnaženega in ogretega zraka močno poviša in prepoji s svojim vonjem vso notranjo opremo in stene v pritličju, nekaj pa še ga zaide v zgornjo etažo na poti do kopalnice, kjer je tudi največji ponor zraka.
Da se ta vonj spravi iz hiše, je potrebno prezračevati 2-3 ure na polno moč, pa še ga vedno nekaj ostane za naslednji dan.
Zato sem za izsesavanje iz kuhinje montiral fi 160 mm cev, ki je odprta le za čas uporabe kuhinjske nape z notranjim kroženjem. Ob vklopu nape se ventil te odsesovalne cevi odpre, zapre pa se odzračevalni ventil WC-ja in ventil kopalnice ter odprejo se ventili prav vseh vpihov. Zato tedaj potuje ves zrak iz mansarde v pritličje, ki se združi s tistim iz dnevne sobe in kabineta, ter ponikne skozi kuhinjsko izsesavanje.
Primer 3: Booster na zahtevo
Ena od zelo koristnih rešitev je tipka poleg WC školjke v kopalnici, s katero se po potrebi aktivira booster prezračevanje + ustrezni preklopi ventilov. Na pritisk tipke se prezračevanje aktivira na polno moč za čas 15 min. Ker je odzračevanje na stropu ravno nad WC školjko, še »sveži« topel odoriran zrak, še preden bi se ta pomešal z ostalim zrakom v kopalnici, ponikne skozi odzračevalne odprtine. Učinek je odličen.
Primer 4: Zmanjševanje hrupnosti prezračevalne naprave
Rekuperator sem prestavil s stene, kjer je bil pritrjen z originalnim nosilcem, na mizico. Obe bočni strani, zadnjo stran in dno rekuperatorja sem obložil s ploščami iz trde kamene volne. Za dodatno zmanjšanje hrupa sem poskrbel še z dilatacijo med priključnimi cevmi in rekuperatorjem. To dilatacijo sem oblepil s tankim samolepilnim armaflex-om.
Primer 5: Sušenje perila
S samim sušenjem perila hkrati vlažimo stanovanje, ki še kako prav pride v zimskem času. Problem je v prehodnih letnih časih, ko je relativna zračna vlaga v hiši že tako in tako dovolj visoka. Zato v tem primeru perilo sprva, ko je še zelo vlažno, eno uro prezračujemo na vso moč (booster) in hkrati se ves vpihani zrak v hišo usmeri v ta prostor. Po tem času se prezračevanje samodejno preklopi na normalno delovanje. Z dodatno učinkovitost sušenja pa poskrbi stropni ventilator, ki skrajša čas sušenja za cca. 5-krat.
Primer 6: Odjem toplote nad kaminom in razpošiljanje le-te po celi hiši
Za tu je pripravljen bypass prezračevalnega sistema, ki bi pobiral topel zrak iznad kamina in ga mimo samega rekuperatorja vračal/razpošiljal po celi hiši. Sesalna cev je ista kot za sesanje iz kuhinje in je premera fi 160 mm. Med samim delovanjem bypass-a bi rekuperator normalno deloval za dovod svežega zraka v hišo. Žal, verjetno nikoli ne bo kamina, ker pripravljena lokacija ni primerna za njegovo postavitev.
Upravljanje
Za odpiranje in zapiranje ventilov sem uporabil servo-motorčke ModelCraft RS-2, ki jih upravljam z elektroniko lastne izdelave. Elektronika ima RTC in še senzorje DS1820 za merjenje temperature z ločljivostjo 0,0625 °C.
Krmiljenje se izvaja glede na prioriteto. Najnižja je dnevno/nočno delovanje, sledi sušilnica sočasno z WC-jem in kopalnico ter najvišja je kuhinja.
Dnevno/nočno je jasno, da dela po uri, ostalo pa dela na ukaz preko tipk v posameznih prostorih. Na WC-ju in v kopalnici sem namestil tipki v bližini WC-školjke, s katero se aktivira booster delovanje rekuperatorja. Za kuhinjo sem v napo vgradil rele, ki dá signal elektroniki, čim se jo vključi.
Elektronika potem vse ventile ustrezno odpre/zapre. Glede na vrsto ukaza aktivira še booster.
