[Balea]

Spoštovani forumaši,
najprej hvala vsakemu ki si bo vzel čas in prebral post ter povedal kako je bilo pri njemu...
Bom čisto površno povedala...z možem sva 10 čudovitih in mirnih let preživela v najemu v bloku. Mož ni nek handyman, jaz pa tudi nisem oseba da bi vrtičkarila in skrbela za veliko hišo.
A čez noč se je prikazala priložnost, da kupimo majhno vrstno hiško v 3.GF za zelo primeren denar...seveda je bila tudi lažja varianta (lahko bi preprosto šli živet k tašči ki ima skoraj celo hišo prazno). Ob vzpodbudi staršev sva šla v ta projekt. Pogajanja so bila mučna in investitor neizprosen plus neizkušen. Cele dni sem sedela za računalnikom, iskala informacije, analizirala stvari in vključila vse možne veze, da smo sploh predpogodbo dali skozi. Toliko živcev je šlo, strah nenehno prisoten...tako smo dali aro tik preden je udarila korona. Poti nazaj ni bilo, saj smo že začeli z deli v hiši. Malo je korona vse umirila, da sva z možem prišla k močem.
Dali smo skozi še glavno pogodbo a kaj ko so se pojavili nepredvideni stroški. Recimo da smo se "zakalkulirali" za 4.000€. To je za nas ogromno. A nič zato, bomo tudi to speljali...moramo.
Mene tukaj samo zanima KOLIKO STRESA JE ŠLO KO STE SE SPUSTILIV SVOJE PROJEKTE...ko ste nepremičnino gradili, kupovali, prenavljali? Ne vem ali je normalno da se človek toliko sekira? Žreva se od jutra do večera, ponoči se zbujava in v nedogled meljeva kako in kaj...vse skupaj že vpliva na otroke. Mož se je čisto spremenil, vsaka stvar ga spravi iz tira. Jaz postajam brezvoljna. Izmenično obupujeva a se hkrati bodriva, da že tako mora bit in da vse kar se dogaja, da so to izzivi in izkušnje ki ti jih nihče ne more vzet. Pa pol pride spet dan ko se sprašujeva ali sva zajela s preveliko žlico vse skupaj. Si rečeva "samo še to damo skozi" pa bo breme padlo z ramen, pa bomo lažje zadihali...in evo, v tistem se pojavni nov problem. To stanje se vleče že od januarja ko so se začela pogajanja, bojim se da bova pregorela. Sej vem, če bi bilo preprosto bi vsak človek imel hišo in žvižgal ko ptiček na veji.
Bi lahko ocenili stres, ki je bil prisoten ob nakupu nepremičnine, od 1 -10. Pri nama je trenutno 9,5...imava ravno toliko moči, da se vzpodbujava in bodriva, da zdrživa vse to.

Vsak komentar bo dobrodošel.

[spirou]

Na neki točki si rečeš jebiga. Škoda živcev, ker v tem projektu vaju čaka še ogromno ovir, ki jih v štartu nisi niti predvidel. Sploh, če prej nimaš nobenih izkušenj s tem.

[ŽonPol]

Balea; tudi midva sva šla v nakup dvojčka, varianto na ključ. Investitor nama je skalkuliral ceno ključa in se nama je zdelo ugodno, sploh ker ima svojo ekipo. Tako mi mojstrov ni bilo treba iskati.
Denarno je šlo vse na Knap, en kredit, nezanesljiva služba... Tudi jaz sem se na začetku sekiral zaradi denarja, a sem se nehal. Malo so primaknil starši (res malo, za kakšen kos pohištva), saj še sami nimajo. A ko si enkrat na svojem in se lahko tuširaš in kuhaš, si v grobem zmagal. Veliko, res veliko prišparam z deli pri okolici, ker je bila razsuta, samo grobo nasutje in robniki. Tudi notri je marsikaj za postoriti okoli pohištva, to je projekt minimalizma in lesa a hkrati topline masive. To me še čaka.
Kaj ti želim povedati: Ko in če se bosta podala v v projekte ki jih bosta izvedla sama (kitanje, barvanje, izdelava kakega kosa pohištva...) bosta vedrejša in bosta pozabila na tegobe. To vaju bo osrečevalo, saj bosta naredila s svojimi rokami in če bosta prej projekt po projekt naštudirala v nulo in imela pred seboj jasen plan kako mora biti, rezultat ne bo izostal. Prišparala bosta in vesela da vama je uspelo. Berita forum, tu je ni da ni, sprašujta. Nič ne bo čez noč, le vsak dan delo in študira je. Pogum velja, orodje pa tudi. Delo skrbi odžene proč.

Srečno.

[Fery]

Stres je pogojen izključno in samo z denarjem. To sta najbrž že ugotovila. Rešita ta problem, pa tudi stresa ne bo več.

Meni se je jebalo od štarta in se mi še. Trenutno demoliram pol praktično nove hiše, ker moramo menjati kompletno vodovodno napeljavo po štirih letih uporabe. Slab material. Voda teče iz zidov, po stopnicah, teče zunaj po oknih, v garaži, klet jo je polna. Bajta je namočena kot goba za pranje. Noter je kot v savni.
Pa kaj potem!? Vzameš štemarco in razbijaš praktično nove ploščice, zid, vse. Bo pa novo. Naša vsa hepi že zbira novo kopalnico, wc, garderobo...
Zakaj bi bil v stresu? Zvečer, ko je čas za kopanje (ali ko je treba kotliček napolniti), odpreš vodo za 15 min.
Drugače smo brez. Nimate pojma, koliko se jo prišpara. Eko, bio bla bla.

[Nike_Laker]

Bi rekel podbno kot že drugi - z določenimi neprilikami pri tako velikem projektu, ki ga praviloma delaš neizkušen in le enkrat v življenju, se bo zagotovo zgodilo mnogo nepredvidljivega.

S tem se moraš enostavno sprijaznit - nekatere stvari lahklo popraviš, nekatere pa pač ostanejo takšne kot pač so.

Sekirat se je popolnoma brez veze - samo svojemu zdravju škodiš. 

Sam sem ravno spravil hiško pod streho z enoletno zamudo - malo me je nagnil statik, malo so bili nezanesljivi zidarji, itd. 

Ravno ta vikend sem prvič peljal otroke v zgornje nadstrobje - čisto surovo - gole stane. Lahko pa so si izbrali vsak svojo otroško sobico - vrhunsko.
Vselili se bomo sicer morda že čez 2 leti, morda 3 , 4... - odvisno od časa in denarja.
Definitivno pa si sam sebi ne postavljam nekih terminov, ker poleg službe ni treba da si še sam višam pritisk. 
Bo, ko bo.

[bibi22]

Popolnoma te razumem, pri nama je isto, le da je moz mogoce malo manj pesimisticen in lazje zivi cez to obdobje.
midva sva kupila parcelo za hiso ze 2 leti in pol nazaj, vzela dva kredit. od prodaje stanovanja je bil plan, da zgradiva hiso in se dodava nekaj prihrankov. zaceli smo graditi lansko leto maja, s tem da je sosedi uspelo za nekaj mesecev se potegniti pridobivanje gradbenega dovoljenja, ker se je pritozrvala. letos smo v hisi. hisa je se brez fasade in tudi notri se ni vse dokoncano, manjkajo stopnice, stene niso pokitane in tudi strope bo treba se malo lepse pokitati. 
v tem letu gradnje sva izgubila pomoje 5 let zivljenja, ziveli smo pri tasci pa smo se kar hitro odselili, potem v najemu. zidarja kar ni.in ni bilo, delal je napake, vse zavklekel, zafrknil naju je strehar, sva dobila novega in je bila streha k sreci pred zimo, potem sva cakala vse instalaterje in se zdaj cakava da elektriko dokoncajo. zunanjo ureditev so nama delali med korono, po.koroni je bila koncno voda, en mesec nazaj smo dobili se elektriko in se vselili.
parket sva polozila sama, strope pokitala tudi sama, stene sva samo pobarvala, jih bo treba se pokitat enkrat. ampak vsaj not smo. sva pa tako.izmucena da se niti veseliva ne, da sva notri. torej stres in izmucenost sta vsaj mene pripeljala do popolne brezvoljnosti.. cutim edino zadovoljstvo, da ne placujem vec najemnine in kredita za hiso v kateri sploh se nisem zivela.

tako da zdaj sva si vzela cas, da se umiriva in malo spocijeva. potem pa startamo pocasi naprej.

je stresno
tezko sploh recem kaj drugega. vsekakor me je vsaj izucilo, da brez stoprocentnega financnega plana nikoli vec ne startam nobenega projekta

[pentax]

6 let nazaj sva z mojo kupila hišo v 3gf. Po letu in pol sva se vselila v eno etažo končanega in v kompletu opremljenega objekta (100m2). Moj pogoj je bil izolacija na hiši in pod streho, ter mčn..ko je bilo to urejeno, sva se vselila. Financ je bilo toliko za silo, da če sem komu malo pokazal računice in ideje kaj kako bomo zadeve speljali, je vsak samo rekel, kapo dol, moja je bila povrh vsega brez službe. Ma odmislite stres, jemlji vse to kot izzive in zavedaj se, da bo vse narejeno. Ne iti v stvari s strahom in pesimizmom. Recimo noben od naju z mojo ni bil nikoli pred tem soočen s področjem gradbeništva. Ogromno mi je v pomoč prišel ta forum in nekaj žlahte, ki so malce iz teh vod, toliko da sem koga povprašal za mnenje. Izvajalce kar sem rabil sem poskušal najti iz prve roke priporočil, od zaupanja vrednih virov. Prebiral sem ogromno in se veliko naučil, otroka sva imela takrat dojenčka in marsikaj je bilo potrebno urejat na 20ih področjih.
Vsak dan se človek nauči nove zadeve če ima voljo.
Jamranje so izgovori, stres pa nepotreben element v enačbi do uspeha....kjer je volja, tam je pot. Projekte na hiši vodita z nasmehom in ne slabo voljo. pika.

[Energetik81]

Meni je bilo stresno predvsem ob sami odločitvi in postopku nakupa (kupili v 3pgf). Torej da so štimali papirji, vpisi in izbrisi služnosti, ara, pogodba, kredit, plačilo, vpis v ZK. To so bili res stresni meseci.
Je pa res, da glede financ ni bilo neke hude skrbi, saj sva naredila dober plan, večji delež sva že imela prišparan, sklenila sva dobra življenska zavarovanja itd.

Kasneje pa pač pride stres občasno in to manjši, glede na to kakšne majstre dobiš. Na koncu mi je bilo že precej vseeno, samo da se je zadevo dokončalo in smo se lahko vselili. Sploh ker je bil zraven mali otrok in potem enostavno nisi tako pri stvari, kot bi bil sicer.

[kadotr]

Stres je obvladljiv le tako, da si ne postavljaš nerealnih rokov, nimaš nerealnih želja, se prilagodiš globini žepa in ne kaj imajo sosedi, se že naprej sprijazniš z napakami ter da po delu zvečer otolčeš kako pivo.

[Balea]

hvala za vaše izkušnje...od vsakega sem potegnila nekaj, v vsakem se na nekaterih stvareh najdemo. Opažam, da je pri možu največji problem, da more spustit pričakovanja in ne sme bit tak picajzel. Ga razumem... ker izhaja iz svojega foha (dela), ko izdelek ne sme iz njegovih rok, da ni 100% izpraven. To je pričakoval tudi od naših majstrov.
Jaz sem pa v skrbeh da nas ne ulovijo finančne težave. Saj najhuje je za mano, ker me je isto mučilo kot Energetik81....sedaj lažje gledam v prihodnjost...
No, kukrkoli...upam, da čimprej zaživimo pod svojo streho

[kadotr]

Balea, na koncu se vse vrti okoli denarja. Tvoj mož naj se malo prizemlji, počasi bo ugotovil , da tudi od njega ne pade vse stoprocentno, nato bo vse šlo precej lažje. Ko mu bo nekdo pod nos pomolil njegove nedoslednosti, nedodelanosti, bo tudi sam spoznal, da je vse okrog nas nekak kompromis. Nikakor se zaradi tega ne splača sekirati. Ostanejo pa naloge popravljati napake, kolikor jih je smiselno popravljati. Nekaj jih bo ostalo, ker ljudje menda nismo Bog.

[darkside]

To da iz njegovih rok izdelek ne gre če ni 100% je malo "bosa". Tudi sam imam takšno delo, pa vem da gre tudi kaj skozi kjer pa ni ravno 100% ampak je še vedno spremenljivo.

Bo treba ali kriterije spustit, ker čez čas marsikaj spregledaš in se navadiš. Ali pa če naredi sam.

[Tim Kovačič]

Prav imaš, ko praviš, da te skrbi požrejo od jutra do večera – pri nama je bilo podobno: najprej pogajanja, potem birokracija, nato pa še vedno novi in novi nepredvideni stroški. Občutek, da se problemov nikoli ne bo končalo.

Kar nama je najbolj pomagalo:

razdeliti si stvari na manjše korake,

narediti finančno rezervo (čeprav majhno),

in se med sabo stalno opominjati, zakaj sva se sploh odločila za nakup.

Ko sva se končno vselila, je stres čez čas res popustil. Zdaj se zavedava, da so bili tisti meseci pač cena poti do "svojega doma".
Drži se – nisi sama v tem občutku.