PodSvojoStreho.net Nepremičnine Nakup, prodaja in pravna vprašanja Dve darilni pogodbi

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Pozdrav,

prijatelj ima velik problem ali pač ne. Njegovemu očetu je ded podaril parcelo z darilno pogodbo. Pogodbo sta podpisala, nista pa je overila. Sedaj pa ko je ded umrl, se pa pojavi brat očeta prav tako z darilno pogodbo za isto parcelo. Kdo je sedaj lastnik. Nihče od njiju pa ni zadeve speljal pri notarju oz. v zemljiški knjigi.

Hvala za odgovor !!!
#2
pikecpokec Napisal:Pozdrav,

prijatelj ima velik problem ali pač ne. Njegovemu očetu je ded podaril parcelo z darilno pogodbo. Pogodbo sta podpisala, nista pa je overila. Sedaj pa ko je ded umrl, se pa pojavi brat očeta prav tako z darilno pogodbo za isto parcelo. Kdo je sedaj lastnik. Nihče od njiju pa ni zadeve speljal pri notarju oz. v zemljiški knjigi.

Hvala za odgovor !!!


Oh ja! čista slovenska družinska klasika. Če so normalni, bodo lepo razdelili na pol (saj je še kakšno drugo premoženje, verjetno) in ostali v znosnih odnosih. Sicer pa sledi dolgoletno tožarjenje, tako da bodo parcelo "dobili" advokati.

filip
#3
Lastnik ni nobeden, ker ni noben od njiju vknjižen v zk kot lastnik.
#4
Nisem pravnik, logika pravi: Če sta obe pogodbi spoznani za izvirni (da je to res očetova (dedova) volja), je veljavna starejša. Ne moreš zopet podariti, kar si podaril že nekomu drugemu. Res pa ima drugi brat pravico do nujnega deleža. Če sta pa dokumenta spoznana kot oporoka, pa je veljavna novejša.
Nimam časa - sem v penziji!
#5
Problema sta dva: prvi, da do daritve nepremičnine pride, ko sta izpolnjena dva pogoja, torej veljaven zavezovalni posel in veljaven razpolagalni posel. Zavezovalni posel je pogodba, razpolagalni posel je vknjižba v zemljiško knjigo. Zavezovalni posel - pogodba vsebuje zk dovolilo, ki mora biti overjeno.
Težave:
- pogodba je podpisana, podpis pod zk dovolilom ni overjen: obarjenec mora zahtevati overitev oz. listino sposobno za vknjižbo v zk knjigo, če ne gre zlepa, s tožbo od daritelja;

- nato tako pogodbo kot prilogo zk predlogu vloži na sodišče in ko je vknjižen, je postal lastnik nepremičnine.

Ker je daritelj umrl, je potrebno za tako sodbo, ki nadomesti pogodbo, tožiti njegove dediče oziroma od njih zahtevati, da sklenejo ustrezno pogodbo, ker so univerzalni pravni nasledniki. Oni so namreč na podlagi dedovanja vknjiženi v zk namesto daritelja, vpis lastninske pravice pa se lahko opravi samo proti tistemu, ki prenaša lastninsko pravico, torej se v primeru, da je pogodbo sklepal daritelj, proti daritelju ne more vknjižiti, ker so kot lastniki vknjiženi dediči.

Problem tu je, da sta dediča (vsaj) dva in že sedaj v sporu, ker jima ni jasno, kdo je lastnik. Odgovor je še vedno nobeden, ker noben ni vknjižen v zk.

Kdo bi se lahko vknjižil? Odgovor je, tisti, ki bi prvi predlagal vknjižbo. Ker jo sedaj ne more ne en ne drug, potem bi to bil tisti, ki bi prvi prinesel sodbo. Ker takega v tem primeru ne bo, ker ko bo tožil eden, bo tudi drugi, pridejo v poštev kriteriji, kot je omenil žerjavar - čas, posest itd.


Najboljšo rešitev je omenil Felipe. Je pa to klasika, kjer dogovori ne bodo špilali. Torej dve tožbi je prognoza + da se bodo fajn skregali na zapuščini po očetu.
Iskanje po temi